Prevod

Ko je zatem razlagal sutro, je kralj dejal: »Pri današnjem obrednem obedu naj ne bo strežnikov. Vsak naj pošlje svojo skledo po zraku, da mu vanjo naložijo hrano.« S tem je hotel preizkusiti japonskega meniha. Menihi so nato drug za drugim, od prvega sedeža dalje, pošiljali svoje sklede po zraku in prejemali hrano. Menih iz Mikawe je sedel na zadnjem mestu. Ko je prišel na vrsto, je prijel skledo in hotel vstati, a so ga drugi ustavili: »Le kako? Skledo moraš poslati po zraku, da dobiš hrano!« Jakushō je dejal: »Za pošiljanje sklede po zraku je treba obvladati posebno veščino. Jaz pa se te veščine še nisem učil in je nisem vadil. Tudi na Japonskem so bili ljudje, ki so jo obvladali, toda v tej dobi zatona postave je ne izvaja nihče več. Kako naj torej pripravim skledo do tega, da bo poletela?« Ostal je sede, drugi pa so silili vanj: »Skleda japonskega svetnika zamuja, zamuja!« Tedaj se je obrnil proti Japonski in začel moliti: »Trije dragulji in božanstva moje dežele, pomagajte mi! Ne dopustite, da bi bil osramočen!« Ko je tako sedel, zatopljen v molitev, se je skleda zavrtela kakor vrtavka, poletela hitreje od skled kitajskih menihov, sprejela hrano in se vrnila. Tedaj so se mu vsi, s kraljem na čelu, spoštljivo priklonili, češ da je resnično izjemen mož. Tako se pripoveduje.