Prevod
Izvirni jezik: latinščina Vir: PerseusDL canonical-latinLit Zanesljivost segmentacije: srednja Avrora, čeprav je bila naklonjena isti vojski, nima časa, da bi jo ganile nesreče in propad Troje in Hekabe. Boginjo muči bližja skrb, domača žalost za izgubljenim Memnonom, ki ga je zlatorumena mati na frigijskih poljanah videla umreti pod Ahilovo sulico: videla ga je in rdečica, ki ji ob jutrih obarva obličje, je zbledela, nebo pa se je skrilo v oblake.
A mati ni mogla gledati sinovih udov, položenih na poslednji ogenj; z razpuščenimi lasmi, kakršna je bila, se ni sramovala pasti pred kolena velikega Jupitra in solzam dodati teh besed: »Čeprav sem najmanjša med vsemi boginjami, ki jih nosi zlato nebo (saj so moja svetišča po vsem svetu silno redka), sem vendar boginja in prihajam, a ne zato, da bi mi dal svetišča in daritvene dneve ter oltarje, na katerih bi gorel ogenj.
Če pa bi pogledal, koliko ti kot ženska služim, ko z novo lučjo stražim meje noči, bi menil, da si zaslužim nagrado; toda to ni moja skrb in Avrora zdaj ni v takem položaju, da bi terjala zaslužene časti: prihajam, oropana svojega Memnona, ki je zaman hrabro vihtel orožje za svojega strica in v cvetu mladosti padel pod roko hrabrega Ahila — tako ste hoteli bogovi.
Daj mu, prosim, kako čast v tolažbo za njegovo smrt, najvišji vladar bogov, in ublaži materine rane.« Jupiter je prikimal, ko se je Memnonova visoka grmada sesula v silnem ognju in so kolobarji črnega dima zamračili dan (kakor tedaj, ko reke izdihujejo meglice, ki se rojevajo iz njih, in sonce ne prodre skoznje); črn pepel leti, nato se zbere v eno telo, se zgosti, dobi obliko ter iz ognja črpa toploto in življenje (njegova lahkost mu je dala krila), in sprva podoben ptici, nato pa prava ptica zašumi s perutmi; hkrati zašumijo neštete sestre, ki jim je skupen isti izvor rojstva,
in trikrat obletijo grmado, trikrat se v nebo dvigne njihovo ubrano žalovanje; pri četrtem obletu se razdelijo v dva tabora. Nato se ti dve jati z nasprotnih strani srdito spopadeta in s kljuni ter ukrivljenimi kremplji dajeta duška jezi, vihtita krila in se zaletavata s prsmi; kot daritev mrtvemu padajo njuna sorodna telesa na pokopani pepel in se spominjajo, da so bile ustvarjene iz hrabrega moža.
Tisti, iz katerega so nastale, da ime tem nenadoma rojenim pticam: po njem se imenujejo Memnonide in ko sonce preide vseh dvanajst nebesnih znamenj, se z žalnim krikom spet spopadejo, da bi umrle v čast mrtvemu. Zato se je drugim zdelo žalostno, da je Dimantova hči zalajala: Avrora je zatopljena v lastno žalost in še zdaj toči solze materinske ljubezni ter z roso moči ves svet.
