Prevod
Mati Crewe je bila v prejšnjem stoletju v Plymouthu na slabem glasu. Govorilo se je, da je za plačilo zvabila neko dekle v svojo staro kmečko hišo, kjer je ležal moški, umrl za črnimi kozami, da bi ji uničila lepoto; obtoževali so jo, da s čaranjem povzroča nerodovitnost zemlje in žene ladje na obalo; skratka, pravili so ji čarovnica in ljudje, celo tisti, ki so se delali, da v čarovništvo ne verjamejo, so se je raje ogibali. Ko se je revolucija končala, je Southward Howland zahteval hišo gospe Crewe in njen aker zemlje, sklicujoč se na zakon o vezani dedni posesti, čeprav se je pravica prvorojenstva v Ameriki, kjer je bilo prostora za vse več kot dovolj, le redko uveljavljala. Toda Howland je bil trmast, ženina hiša pa je stala na dobrem kraju, zato je nekega dne prijezdil pred njena vrata in jo s trkanjem biča poklical ven.
»Kaj počnete tu na moji zemlji?« je vprašal. »Živim na zemlji, ki je moja. Sama sem jo izkrčila in si tu postavila hišo; nihče drug nima pravice do nje.« »Jaz pa jo imam. Ta posest je moja. V petek bom vašo kočo podrl.«
»V petek vam bodo na Burying Hillu kopali grob. Vidim senco, ki se zgrinja okoli vas. Z vsakim dihom jo vlečete vase. Hitro! Domov in spravite se z Bogom!« Na uvelem obrazu starke so se pojavile rdeče lise in oči so ji žarele v vdrtih očesnih jamicah.
»Ne prihajajte mi s čarovniškimi besedami, ženska. V petek se vrnem.« In zavihtel se je v sedlo. Tedaj je materi Crewe na ramo skočila črna mačka in tam obstala ter predirljivo mijavkala. Ženska je poslušala njene krike, kakor da bi bile besede. Sovraštvo v njenem pogledu se je še poglobilo. Dvignila je roko in zavpila: »Vaš dan se izteka. Pokesajte se!«
»Bah! Slišali ste, kaj sem rekel. Če se do petka ne poberete drugam, bom podrl tramovje in vas pokopal pod ruševinami.« »Dovolj!« je zavpila ženska, se vzravnala in spregovorila z rezkim glasom. »Moje prekletstvo naj vas spremlja na tem in onem svetu. Umrite! Potem pa pojdite v pekel!«
Ob teh besedah je mačka z njene rame skočila konju na bok, pihala in ga praskala, prestrašeni konj pa je podivjano oddirjal. Ko je izginjal med zakrnelimi hrasti, so še videli njegovega gospodarja, kako ga zaman skuša ustaviti. Večer se je spuščal z meglo in hladom in še preden je svetloba povsem ugasnila, je mož, ki se je vračal domov, naletel na truplo Southwarda Howlanda, iztegnjeno na tleh.
