Prevod

V času cesarja Qin Shihuanga je živel Wang Daoping, doma iz Chang’ana. Že v mladosti sta si s hčerjo Tang Shuxieja iz iste vasi, ki so jo od malega klicali Fuyu, obljubila, da bosta postala mož in žena. Oba sta bila lepega obraza in postave. Kmalu zatem so Wang Daopinga vpoklicali na vojni pohod; obtičal je v južnih deželah in devet let ga ni bilo domov. Ko so dekletovi starši videli, da je hči dorasla, so jo obljubili v zakon Liu Xiangu. Toda prisega, ki jo je vezala na Daopinga, ji je bila presveta, zato ni hotela vzeti drugega. Starši so jo silili in nazadnje se poroki z Liu Xiangom ni mogla več izogniti. Tri leta je živela v otožnosti in brez veselja, nenehno mislila na Daopinga ter naposled od globoke bridkosti in zamere umrla. Tri leta po njeni smrti se je Daoping vrnil domov in povprašal sosede: »Kje je dekle?« Sosedje so mu povedali: »Njeno srce je pripadalo tebi, a starši so jo prisilili, da se je poročila z Liu Xiangom. Zdaj je že mrtva.« Daoping je vprašal: »Kje je njen grob?« Sosedje so ga odvedli tja. Ob grobu je pretresljivo zajokal, da so se mu besede zatikale v grlu, trikrat zaklical njeno ime in v neutolažljivi žalosti krožil okoli gomile. Nato jo je nagovoril: »Pred nebom in zemljo sva si prisegla, da bova ostala skupaj do konca življenja. Kdo bi si mislil, da me bodo službene dolžnosti tako zadržale in naju ločile, da te bodo starši dali Liu Xiangu ter tako prelomili najino prvotno zaobljubo, nazadnje pa naju bosta življenje in smrt za vselej razdružila? Če ima tvoja duša čudežno moč, mi dovoli še enkrat videti tvoj obraz, kakršen je bil za življenja. Če pa te moči nimaš, se tu za vselej poslavljam.« Ko je to izrekel, je spet bridko zajokal in še naprej postaval ob grobu. Tedaj je iz groba prišla dekletova duša in ga vprašala: »Od kod prihajaš? Tako dolgo sva bila ločena. Prisegla sva si, da bova mož in žena ter ostala skupaj vse življenje, a starši so me prisilili v poroko z Liu Xiangom. Minila so tri leta in dan in noč sem mislila nate, dokler nisem od bridkosti umrla in naju je ločila pot v onstranstvo. A ker vidim, da nisi pozabil najine davne ljubezni in si spet prišel iskat tolažbe pri meni, ti povem: moje telo še ni strohnelo in lahko znova oživim, da bova vendarle postala mož in žena. Le brž odpri grob, razbij krsto in me vzemi ven, pa bom oživela.« Daoping je pozorno prisluhnil njenim besedam, nato odprl vhod v grobnico in jo otipal, da bi se prepričal. Dekle je bilo res živo. Uredila si je oblačila in šla z njim domov. Ko je njen mož Liu Xiang izvedel za to, je ves osupel vložil pritožbo pri krajevnih oblasteh. Preiskali so zakonik, da bi razsodili, vendar niso našli ustreznega določila, zato so primer zapisali in ga predložili vladarju. Ta je odločil, naj pripade Daopingu za ženo. Dočakala je sto trideset let. Resnično: tako se lahko iskrena predanostže do neba in zemlje ter prikliče takšen odziv.