Prevod

V letih Jian’an za vladavine hanskega cesarja Xiana se je v hiši neke družine v poveljstvu Dong dogajalo nekaj čudnega. Lončene posode so brez vzroka same od sebe bobnele, kakor da bi kdo udarjal po njih. Pladnji in mizice so nenadoma izginjali ljudem izpred oči, in kadar so kokoši znesle jajca, so tudi ta pri priči izginila. Tako je šlo več let in družino je to silno jezilo. Zato so pripravili obilo slastnih jedi, jih pokrili in postavili v sobo, sami pa so se skrili pri vratih in prežali. In res je neznana prikazen spet prišla ter začela ropotati kakor prej. Ko so zaslišali hrup, so nemudoma zaprli vrata in preiskali vso sobo, vendar niso videli prav ničesar. Nato so v temi začeli udarjati s palicami. Šele čez dolgo časa so v kotu nekaj zadeli in zaslišali stokanje: »Oj! Oj!« Zaslužilo bi si smrt. Odprli so vrata in pogledali: pred njimi je bil starec, ki bi mu lahko bilo več kot sto let. Njegove besede so bile povsem nesmiselne, po videzu pa je bil precej podoben zveri. Začeli so poizvedovati in nekaj lijev stran našli njegovo družino. »Pogrešamo ga že več kot deset let,« so povedali domači. Ko so ga spet našli, so se jim v srcih mešali žalost in radost. Toda dobro leto pozneje je znova izginil. Nato se je razvedelo, da se tudi na območju Chenliuja dogajajo podobne čudne reči. Vsi so bili prepričani, da jih povzroča ta starec.