Prevod

Nekoč so v hiši, kjer je nekoga mučil zli duh, opravljali obred, da bi duha prenesli na medijko. Ko jo je duh obsedel, je spregovoril takole: »Nisem duh, ki bi se komu maščeval. Le lisica sem, ki je po naključju prišla mimo. V brlogu pod gomilo imam mladiče in ti so si zaželeli kaj jesti. Pomislila sem, da se na takem kraju gotovo najde kaj hrane, pa sem prišla. Če bi mi dali riževih kolačkov, bi se najedla in odšla.« Dali so pripraviti kolačke in ji jih prinesli na pladnju. Nekaj jih je pojedla ter vzklikala: »Oh, kako dobro! Oh, kako dobro!« Navzoči so nejevoljno govorili med seboj, da si je ženska zaželela kolačkov in se zato pretvarja, da jo je obsedel duh. »Dajte mi papirja,« je rekla, »da jih zavijem in odnesem ženi in mladičem.« Prekrižali so dva lista papirja in vanju zavili kolačke. Sveženj je bil velik, in ko si ga je zataknila za pas, ji je segal prav do prsi. Nato je rekla izganjalcu: »Zdaj pa me preženite, da bom lahko odšla.« Ko je zaklical: »Pojdi! Pojdi!«, je vstala in se zgrudila na tla. Nekaj časa je obležala, nato pa se je pobrala. Toda kolačkov, ki jih je imela spravljene v nedrju, ni bilo nikjer več. Prav čudežno so izginili.