Prevod

Lisica in opičjak sta skupaj potovala in se prepirala, kdo je plemenitejšega rodu. Oba sta na dolgo in široko razpredala o tem, ko pa sta prispela do nekega kraja, se je opičjak ozrl naokrog in zavzdihnil. Lisica ga je vprašala, zakaj vzdihuje, on pa ji je pokazal grobove in rekel: »Kako naj ne jočem, ko gledam nagrobnike osvobojencev in sužnjev svojih prednikov?« Lisica mu je odvrnila: »Kar laži, kolikor te je volja! Nihče od teh namreč ne bo vstal, da bi te postavil na laž.« Tako se tudi lažnivci med ljudmi najbolj bahajo takrat, ko ni nikogar, ki bi jih postavil na laž.