Prevod

(Slava nič ne velja, če je dejanja ne upravičijo.) »Utihni, ti, ptiček glasni,« (je rekel Labod Liščku), »mar me izzivaš, naj zapojem, ko vendar veš, da sladki spev mojega glasu med pticami še nikdar ni imel para?« 5 Lišček je še naprej žvrgolel, Labod pa je nadaljeval: »Kakšna predrznost! Poglejte, kako me žali ta godbenik! Če ga s svojo pesmijo ne ponižam, naj se zahvali moji veliki preudarnosti.« 10 — »Ko bi le zapel!« (mu je naposled odvrnil ptiček). »Kako bi nas očaral s tistimi čudovitimi napevi, za katere nihče ne trdi, da jih je kdaj slišal od tebe, 15 čeprav uživajo več slave kakor moji! …« Labod je hotel zapeti, pa je le zahripal. Lepa reč! Brez znanja si ugled pridobiti, ob prvi preizkušnji pa ga izgubiti.