Prevod

Pripovedujejo tudi, da je neki tiranski kralj izmed kraljev Izraelovih sinov nekega dne sedel na svojem prestolu, ko je zagledal moža, ki je skozi vrata vstopil v njegovo palačo. Njegov obraz je bil grozljiv, njegova postava strašna. Kralju se je ta nenadni prihod uprl in ob pogledu nanj ga je obšel strah. Skočil je pokonci in mu zaklical: »Kdo si, mož? Kdo ti je dovolil stopiti predme in ti ukazal priti v mojo palačo?« Mož je odgovoril: »Ukazal mi je gospodar te palače. Noben vratar me ne more ustaviti in za vstop h kraljem ne potrebujem dovoljenja. Ne bojim se vladarjeve oblasti ne množice njegovih pomočnikov. Jaz sem tisti, ki ga noben tiran ne more odgnati in iz čigar prijema nihče ne more ubežati. Jaz sem rušilec užitkov in razdiralec družb.« Ko je kralj slišal te besede, je padel na obraz, telo mu je spreletel drget in izgubil je zavest. Ko se je ovedel, je vprašal: »Si ti angel smrti?« »Da,« je odgovoril. Kralj je dejal: »Pri Bogu te rotim, da mi nakloniš še en sam dan, da prosim odpuščanja za svoje grehe, poiščem opravičilo pri svojem Gospodu in vrnem bogastvo iz svojih zakladnic njegovim lastnikom, da mi ne bo treba prestajati muke polaganja računov zanj in gorja kazni.« Angel smrti pa je odvrnil: »Nikakor, nikakor! To ni mogoče.« Tedaj je Šeherezado dohitelo jutro in utihnila je s pripovedjo, ki ji je bila dovoljena.

Ko je nastopila 464. noč,

je rekla: »Izvedela sem, o srečni kralj, da je angel smrti kralju dejal: ‘Nikakor, nikakor! To ni mogoče. Kako naj ti naklonim odlog, ko pa so dnevi tvojega življenja prešteti, tvoji dihi odmerjeni in tvoj čas določen ter zapisan?’ Kralj je prosil: ‘Nakloni mi še eno uro.’ Angel je odvrnil: ‘Tudi ta ura je bila všteta in je minila, medtem ko si bil brezskrben; iztekla se je, medtem ko si živel v pozabi. Vse svoje dihe si že porabil in ostal ti je le še eden.’ Kralj je vprašal: ‘Kdo bo ob meni, ko me bodo položili v grob?’ Angel je odgovoril: ‘Ob tebi bodo le tvoja dejanja.’ Kralj je dejal: ‘Nimam dobrih dejanj.’ Angel je odvrnil: ‘Potem bo tvoje bivališče nedvomno v ognju in tvoja usoda bo jeza Vsemogočnega.’ Nato mu je vzel dušo in kralj je omahnil s prestola ter padel na tla. Med prebivalci njegovega kraljestva je završalo, povzdignili so se glasovi, razlegli so se kriki in jok. Ko bi vedeli, kakšna jeza njegovega Gospoda ga čaka, bi še bolj jokali za njim in njihovo žalovanje bi bilo še silnejše in glasnejše.«