Ošabni kralj in angel smrti

Besedilo

Ošabni kralj in angel smrti

Pripovedujejo tudi, o srečni kralj, da se je neki kralj iz davnih časov nekega dne namenil odjezditi v spremstvu veljakov svojega kraljestva in dostojanstvenikov svojega dvora ter ljudem pokazati sijaj svojega okrasja. Svojim spremljevalcem, emirjem in najvišjim državnim veljakom je ukazal, naj se pripravijo na odhod z njim, varuhu oblačil pa naročil, naj mu prinese najrazkošnejša oblačila, vredna kraljevega veličastja. Ukazal je tudi, naj pripeljejo njegove slovite plemenite konje, in storili so, kakor je velel. Nato je med oblačili izbral tista, ki so mu bila všeč, med konji pa tistega, ki se mu je zdel najlepši. Oblekel se je, zajahal konja in se odpravil s sprevodom, okoli vratu pa nosil ogrlico, posuto z dragulji, biseri vseh vrst in rubini. Podil je konja med svojimi vojaki in se bahal v svoji prevzetnosti in ošabnosti. Tedaj je prišel k njemu Iblis, mu položil roko na nosnico in mu v nos dahnil napuh in samovšečnost. Kralj se je prevzel in si rekel: »Kdo na svetu mi je enak?« Predajal se je napuhu in samovšečnosti, razkazoval svojo veličastnost in se šopiril od ponosa; v svoji prevzetnosti, ošabnosti in domišljavosti ni nikogar niti pogledal. Predenj je stopil mož v razcapanih oblačilih in ga pozdravil. Kralj mu je odzdravil, mož pa je prijel za vajeti njegovega konja. Kralj mu je rekel: »Umakni roko, saj ne veš, čigave vajeti si prijel!« Mož je odvrnil: »Nekaj bi rad od tebe.« Kralj je rekel: »Počakaj, da razjaham, potem pa povej, kaj želiš.« Mož je odvrnil: »To je skrivnost in povedal ti jo bom le na uho.« Kralj se je nagnil k njemu, mož pa mu je rekel: »Jaz sem angel smrti in prišel sem vzet tvojo dušo.« Kralj je dejal: »Daj mi toliko časa, da se vrnem domov in poslovim od svojih domačih, otrok, sosedov in žene.« Angel je odgovoril: »Ne. Ne boš se vrnil in nikoli več jih ne boš videl, kajti čas tvojega življenja se je iztekel.« Vzel mu je dušo, ko je še sedel na konju, in kralj se je mrtev zgrudil na tla. Angel smrti je odšel od tam in prišel k pobožnemu možu, ki mu je bil Bog naklonjen. Pozdravil ga je in mož mu je odzdravil. Angel smrti je rekel: »O pobožni mož, nekaj bi rad od tebe, a to je skrivnost.« Pobožni mož mu je dejal: »Povej mi na uho, kaj želiš.« Angel je rekel: »Jaz sem angel smrti.« Mož je odvrnil: »Dobrodošel! Hvala Bogu, da si prišel, saj sem tolikokrat pričakoval tvoj prihod. Kako dolgo te ni bilo k nekomu, ki je tako hrepenel po tebi!« Angel smrti mu je rekel: »Če imaš še kakšen opravek, ga opravi.« Mož mu je odgovoril: »Noben opravek mi ni pomembnejši od srečanja z mojim Gospodom, mogočnim in vzvišenim.« Angel je vprašal: »Kako želiš, da ti vzamem dušo? Ukazano mi je namreč, naj jo vzamem tako, kakor boš sam želel in izbral.« Mož je rekel: »Počakaj, da opravim obredno umivanje in molitev. Ko se z obrazom dotaknem tal, mi vzemi dušo, medtem ko bom tako sklonjen v molitvi.« Angel smrti je dejal: »Moj Gospod, mogočni in vzvišeni, mi je ukazal, naj ti vzamem dušo le tako, kakor boš sam izbral in želel, in storil bom, kakor si rekel.« Mož je vstal, opravil obredno umivanje in molil. Angel smrti mu je vzel dušo, ko je bil z obrazom sklonjen k tlom, vzvišeni Bog pa ga je prenesel v bivališče usmiljenja, milosti in odpuščanja.