Prevod

Tole je košček tistega čudovitega vrta, o katerem sem ti pripovedoval. Veš, Alici se je nazadnje le posrečilo postati čisto majhna, tako da je lahko šla skozi vratca. Mislim, da je bila približno tako visoka kot miška, če bi se postavila na zadnje tačke: zato je bil ta rožni grm seveda prav drobcen, pa tudi tile vrtnarji so prav drobceni.

Kakšni smešni možički so! Ampak ali so po tvojem res možički? Jaz mislim, da so najbrž žive igralne karte, ki imajo le glavo, roke in noge, da so videti kot možički. In kaj neki počnejo s tisto rdečo barvo? No, veš, takole so povedali Alici: Srčna kraljica si je želela imeti grm rdečih vrtnic prav v tistem kotu, ti ubogi mali vrtnarji pa so naredili veliko napako in namesto njega posadili grm belih. In zaradi tega jih je bilo tako strah, saj bi se kraljica zagotovo razjezila in potem ukazala, naj jim vsem odsekajo glave!

Bila je strašno kruta kraljica in tako je ravnala vselej, kadar se je na koga razjezila. »Proč z njihovimi glavami!« Saj jim v resnici niso odsekali glav, veš: nihče je namreč nikoli ni ubogal, vendar je vedno tako rekla.

No, ali lahko zdaj uganeš, kaj skušajo narediti ubogi mali vrtnarji? Vrtnice skušajo pobarvati rdeče in zelo se jim mudi, da bi končali, preden pride kraljica. Potem morda kraljica ne bo odkrila, da je bil to sprva grm belih vrtnic, in potem morda možičkom ne bodo odsekali glav!

Veš, na grmu je bilo pet velikih belih vrtnic — koliko dela, da vse pobarvajo rdeče! Ampak zdaj so pobarvali že tri in pol, in ko se le ne bi ustavljali, da bi klepetali — kar delajte, možički, le pridno delajte! Sicer bo kraljica prišla, še preden boste končali! In če na grmu najde kakšno belo vrtnico, veš, kaj se bo zgodilo? Zaslišalo se bo: »Proč z njihovimi glavami!« Oh, kar delajte, moji možički! Hitro, hitro!

Kraljica je prišla! In kako je jezna! Oh, moja uboga mala Alica! XII.