O besedilu
Kokošarica
- Vir
- Legende sau basmele românilor
- Avtor
- Petre Ispirescu
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Română
- Čas branja
- 11 min branja
- Obseg
- 9 strani
- Naslov izvirnika
- 028 Găinăreasa
O izvirniku
Legende sau basmele românilor
Romunske ljudske pravljice o začaranih kraljestvih, preizkušnjah in junakih, zapisane iz ustnega izročila. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Legende sau basmele românilor v jeziku Română.
Besedilo
Kokošarica
Nekoč je bilo, kakor še nikoli ni bilo; in tako dalje. Bila sta cesar in cesarica. V zakonu sta živela kakor brat in sestra in rodila se jima je ena sama hči. Kakor njena mati je imela tudi deklica že od rojstva zvezdo na čelu. Ko je cesarica umirala, je ob smrtni uri možu zabičala in ga zavezala s prisego, naj ne ostane vdovec, temveč naj vzame za ženo tisto, ki ji bo prav njen čeveljček. Cesar jo je neizmerno ljubil in za nič na svetu ni hotel niti slišati, da bi se še enkrat oženil. Po pogrebu jo je objokoval celo leto, dolgo, predolgo leto. Cesarski svet pa je vedel za cesaričino poslednjo voljo in je nenehno silil vanj, naj se oženi, pa naj bo, kar hoče. Cesar se je branil z vsemi mogočimi izgovori. Ko pa je naposled sprevidel, da mu ni rešitve, se je uklonil nasvetu cesarskih velikašev. Izročil jim je čeveljček pokojne cesarice in dva odposlanca cesarskega sveta sta prepotovala dežele in mesta ter iskala žensko, ki bi ji bil prav. Ni minilo dolgo, ko sta se vrnila praznih rok, prav kakor sta odšla. Čeveljček namreč ni bil prav ne cesarski hčeri ne plemkinji ne meščanki ne kmetici, še nobeni sužnji ne. Cesar se tega ni mogel dovolj veseliti. Čeveljček je odtlej ves čas stal na mizi v njegovi sobi. Kdor ga je hotel pomeriti, ga je smel. Nekega dne, ko je cesar z najvišjimi bojarji razpravljal o državnih zadevah, je prišla v sobo njegova hči ter se tam igrala in razposajeno tekala naokrog. Ko je šla mimo mize in zagledala čeveljček, ga je vzela in obula; in kaj mislite, častiti gospodje, kaj je bilo potem? Prilegal se ji je, kakor bi bil narejen zanjo. Nato je spet stekla za svojimi igračami, saj je bila še otrok. Čeveljček je vzela, ne da bi vedela, čigav je in zakaj stoji na mizi. Ko so bojarji to videli, so od osuplosti obstali kakor okameneli. Kaj naj storijo? Cesaričina volja je bila jasna: po njeni smrti naj cesar ne ostane vdovec, temveč naj vzame tisto, ki ji bo prav njen čeveljček. Če cesarja pustijo vdoveti, ker čeveljček ni bil prav nobeni ženski, prekršijo prisego, dano cesarici ob smrtni uri; če pa ga prisilijo, naj se oženi z lastno hčerjo, se bojijo Boga. Kaj torej storiti? Po dolgem premlevanju je cesarski svet sklenil, da cesar ne bi grešil, če bi vzel lastno hčer, saj jih je k temu zavezala pokojna cesarica, pa tudi sam Bog je očitno tako odredil, ker čeveljček pokojnice ni bil prav nikomur drugemu na svetu. Pri priči so najvišji velikaši deklici naročili, naj se pripravi na poroko. Zdaj pa je nastala nova težava. Tudi hči ni hotela vzeti očeta za moža. Rekla je: »Kje ste še slišali, gospodje bojarji, za takšno sramoto, da bi oče vzel svojo hčer za ženo?« »Ne razburjaj se, gospodična, in ne bodi tako nespametna. Še veliko vode bo preteklo po strugi, preden boš državne skrivnosti razumela tako dobro kakor mi. In povrhu je tvoja pokojna mati, po vsem svetu znana po svoji modrosti, za svojo poslednjo voljo določila, naj cesar, tvoj oče, ne ostane vdovec, temveč naj se oženi s tisto, ki ji bo prav njen čeveljček.« »Poiščite,« je spet rekla deklica, »poiščite vendar drugo, ki ji bo materin čeveljček prav.« »Prepotovali smo cesarstva in mesta, trge in zaselke,« so odvrnili bojarji, »pomerjali smo ga dobrim in slabim, mladim in starim, plemenitim in preprostim ženskam, celo sužnjam, pa ni bil prav nobeni. Bog nam je pokazal tisto, ki jo mora naš cesar vzeti za ženo.« Ko je deklica videla, da nima kam, je prosila za tri dni premisleka, potem pa bo povedala svoj odgovor. Umaknila se je v svojo sobo in tam planila v tak jok, da Bog pomagaj; solze, debele kakor pest, so ji tekle po licih in tako je vzdihovala, da ji je skoraj razneslo prsi. Jokala je in jokala, nazadnje pa spoznala, da si z jokom ne bo pomagala. Odšla je k svoji dojilji, ji povedala, kaj se je zgodilo, in jo prosila za nasvet. Dojilja je dolgo premišljevala, nato pa ji rekla, naj zahteva, da ji naredijo tri obleke: eno zlato, drugo biserno in tretjo diamantno, ter naj obljubi, da se bo potem pripravila na poroko. Njeni zahtevi so do pičice ustregli. Medtem je dojilja pripravila vse potrebno za beg. Ko so ji prinesli obleke, so ji še enkrat naročili, naj se pripravi na svatbo. Deklica je odgovorila, da je pripravljena. Z njenim odgovorom so bili zelo zadovoljni; mislili so, da je naposled spoznala, kako se mora ukloniti cesarskemu svetu. Zvečer ji je dojilja prinesla še stvari za na pot. Deklica je lepe obleke spravila v bisago, si nadela oslovsko kožo, ki ji jo je priskrbela dojilja, in zbežala. Poslušajte, gospodje, kaj povest pove, zakaj odslej še lepše se zaplete vse. Cesarjeva hči je z očetovega dvora bežala po skritih poteh in stezah, kamor človeška noga še ni stopila. Pazila je, da je ne bi kdo opazil, ter bežala in bežala, dokler ni zapustila očetovega cesarstva. Ko je prestopila mejo, se ji je srce nekoliko opogumilo. Dotlej je hodila s smrtnim strahom v duši, zdaj pa se je malce pomirila. Hodila je in hodila, dokler ni prišla do dvora tamkajšnjega cesarja, in se ponižno in skromno ustavila pred vrati. Ko je prišla ven kuharica in jo zagledala, se ji je zasmilila; njene prošnje so jo omehčale in sprejela jo je v hišo. Tudi cesarici je povedala, da se je ubogo in nesrečno dekle zateklo
na cesarski dvor, in jo prosila, naj jo sprejme za kokošjo pastirico. Cesarico je ganilo, da jo sirotno dekle v stiski prosi za zavetje, in ukazala je, naj jo postavijo za oskrbnico kokoši; vendar mora kuharica odgovarjati zanjo. Cesarjeva hči, ki je bila zdaj pod kuharičinim nadzorstvom, se je na vse načine trudila, da bi ji ugajala. Kje pa, da bi se družila z drugimi dvornimi služabniki! Kje pa, da bi izrekla eno samo besedo, s katero bi koga zatožila ali zasejala razdor! Da bi prekršila kuharičino besedo in se zapletala v prepire in ničevosti drugih? Bog ne daj! Za perutnino na cesarskem dvorišču je skrbela kakor za svojo; odpirala je kokošnjake, dajala kokošim jesti, jim pripravljala gnezda, nasajala koklje in pazila na piščance še bolj skrbno kakor njihove matere. Hrane, zlasti pa vode jim nikoli ni manjkalo. Ko je opravila pri kokoših, je prišla h kuharici in pomagala še njej. Vsi dvorni služabniki so jo cenili, ko so videli, kako pridna je, in vsem se je smilila. Glas o marljivosti, srčnosti in čistem srcu kokošje pastirice je segel prav do cesarice. Ta jo je poklicala predse, da bi jo tudi sama videla. Ponižnost, nedolžnost in sramežljivost, ki jih je opazila pri deklici, so ji ugajale. Kuharici je naročila, naj jo vzame še bolj pod svoje okrilje, da ne pride v zobe opravljivcem. Ni minilo dolgo, ko so bili cesar, cesarica in njun sin povabljeni na svatbo k drugemu cesarju. Odšli so tja. Tistega dne je tudi kokošja pastirica poprosila kuharico, naj jo pusti v mesto, da se malo razvedri. Kuharica ji je dovolila. Pastirica je oblekla zlato obleko in izgovorila: »Pred menoj svetloba, za menoj tema, naj nihče ne vidi, kaj bom počela.« Nato je švignila kakor veter in se na svatbi prijela v kolo prav poleg cesarjeviča. Ta jo je komaj zagledal, že mu je padla naravnost v srce. Zaljubil se je vanjo, da je bilo joj! Vprašal jo je, čigava hči je in od kod prihaja. Ona pa mu je natvezla nekaj izmišljenega. Med pogovorom ji je vzel prstan in ji ga nikakor ni hotel vrniti. Ko se je začelo večeriti, je previdno spet izgovorila besede, ki jih je rekla ob prihodu, in kakor prikazen izginila iz srede plesalcev. Kuharica jo je okregala, ker se je tako dolgo mudila. Deklica je prosila odpuščanja in obljubila, da tega ne bo več storila. Cesarjeviču pa je srce pokalo od žalosti, ker mu je ušla takšna lepotica. Čez nekaj časa je bil cesar spet povabljen na cesarsko svatbo. Cesarjevič je odšel z očetom in materjo. Tudi kokošja pastirica je kuharico prosila za dovoljenje. Ko ga je dobila, se je kakor prvič odpravila tja, le da je tokrat oblekla biserno obleko. Spet se je prijela v kolo poleg cesarjeviča. Do večera ni plesala z nikomer drugim, samo in edinole z njim. Ko se je zmračilo, pa je kakor prejšnjikrat izginila. Cesarjevič je od žalosti skoraj umrl, ker jo je izgubil. Nikjer ni našel obstanka. Povsod jo je iskal, toda išči tisto, česar ni! Domov se je vrnil s strtim srcem. Obšla ga je nekakšna otožna slabost. Kokošja pastirica pa je takoj po vrnitvi brž spet zlezla v oslovsko kožo in šla dobre volje h kokošim ter si ves čas prepevala. Minilo je še nekaj časa in cesar je bil znova povabljen na svatbo drugega cesarja. Spet je vzel s seboj sina. Tistega dne je tudi kokošja pastirica prosila za prost izhod. Toda kuharica je ni več hotela pustiti. Šele po dolgih prošnjah in obljubi, da nikoli več ne bo prosila za to, se je omehčala in ji dovolila oditi. Deklica je torej oblekla diamantno obleko, izgovorila besede, ki so jo skrile človeškim očem, ter odšla na svatbo in se spet prijela v kolo poleg cesarjeviča. Ko jo je zagledal, mu je srce znova prišlo na pravo mesto, saj je dekle tokrat nekoliko zamudilo. Plesal je in plesal in nenehno strmel vanjo, kakor da bi jo požiral z očmi. In res je imel kaj gledati. Tako lepo ji je pristajala praznična obleka, da se je zdela kakor vila. Diamanti na njej so se tako bleščali, da so slepili oči vsem, ki so jo pogledali. Cesarjevič je bil neizmerno ponosen, ker je vila ves čas plesala samo z njim. Sukal se je ob njej in se šopiril kakor puran. Ko pa se je začelo večeriti, je kokošja pastirica znova izginila kakor prikazen. Ko je cesarjevič videl, da vile ni več, ga je docela strlo. Hudo je zbolel. Ljubezen se ga je bila do obisti polastila. Pripeljali so vse zdravilce, vse stare ženice in vse zvezdogledce, vendar so morali osramočeni priznati, da mu ne morejo pomagati. Tedaj je cesarjevič materi povedal, da ne bo ozdravel, dokler ne najdejo dekleta, ki mu bo prav prstan, ki mu ga je dala. Mati je prosila cesarja, naj ustreže njunemu sinu. Cesar je ukazal, naj gredo bojarji od hiše do hiše in pomerjajo prstan; dekle ali žensko, ki ji bo prav, naj s častmi privedejo na cesarski dvor. Bojarji so hodili naokrog in preiskali vse kotičke, toda da bi bil prstan komu prav — kje pa! Vrnili so se torej prav tako, kakor so odšli. Ko je cesarjevič to slišal, se je od obupa skoraj poslovil od življenja. Nazadnje je ukazal, naj preiščejo še cesarski dvor. Predse je dal poklicati vse ženske, služkinje in sužnje. Vse so brž prihitele. Pomerjali so prstan, pa ni bil prav nobeni. Na kokošjo pastirico so namreč vsi popolnoma pozabili. Kuharica se je spomnila nanjo in povedala cesarici. »Naj pride še ona, naj pride še ona,« je odvrnila cesarica. Privedli so jo skoraj na silo, saj se ni rada kazala v oslovski koži. Toda kdo jo je kaj vprašal! Ko so jo služabniki zagledali, so pokali od smeha. S sklonjeno glavo in vsa osramočena zaradi njihovega posmehovanja je stopila naprej ter se plaho približala. Komaj so ji nadeli prstan, že se je prilegal, kakor da bi bil narejen zanjo; kako tudi ne bi bil! Ko je cesarjevič slišal, da ji je prstan prav, se je v hipu zdrznil kakor iz spanja. Ukazal je, naj jo privedejo pred cesarja. Ta kar ni mogel verjeti, da je njegov sin zbolel zaradi takšne ničvrednice, in malo je manjkalo, pa bi ju dal nagnati. Cesarjevič in njegova mati sta kokošjo pastirico rotila, naj se pokaže takšna, kakršna je bila na svatbi. Po dolgem branjenju se je omehčala, odšla v svojo izbico in se preoblekla, nato pa se vrnila v gornje sobane, opravljena in lepa kakor vila. Cesar je široko razprl oči in dolgo strmel vanjo, osupel nad njeno lepoto. Zdaj je tudi sam videl, kakšno lepotico si je izbral njegov sin. Tedaj je snel krono z glave in jo položil sinu na glavo; enako je storila cesarica in svojo krono položila na glavo kokošje pastirice. Cesarjevič je pri priči skočil iz postelje, kakor da nikoli v življenju ne bi bil bolan. Tedaj je kokošja pastirica na prigovarjanje vseh povedala svojo zgodbo. Določili so dan poroke in povabili tudi njenega očeta cesarja. Ko je ob poročnem obredu zagledal svojo hčer, je obstal, kakor da bi vanj udarila božja strela. Mislil je namreč, da je mrtva in da si je sama vzela življenje. Nato so se cesarsko poveselili in živeli, dokler živi svet, ter v miru uživali vso zemeljsko srečo. Jaz pa sem zajahal sedlo, in tako dalje.
Izvirnik
028 Găinăreasa
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
fostii o data ca nici o data ; etc. A. fostii odatil unit imperatti §i o imporatesa. In edsatoria for el au traitti ca fratii, si numai o fats au fostil Mutt". Ca si muma-sa, acesta fats din natere, era cu o stea in frunte. Murindii imperatesa, a lasatti cu sufletulit la cesulfi mortis el §i cu juramanta ca imperatulti, sotulii el, sä nu veduvesca, ci sa Ia de solie pe aceea la care se va potrivi condurulii ei. imperatulii o iubea, nevoe mare. Si nici in ruptulit capului nu voia sa se instire de a doua Ora. una anti intregti, intreguletti o planse, dupa inmormantarea el. Sfatuhl imperatiei, sciindti hotarirea imperatesii, lasata cu graiii de morte, se tail Linea de care imperatului ea sa se insere, §i mai multe nu. Elii se tail impotrivea Cu felu de fell de cuvinte. Daca veclu §i veclu, ca seapare nu este, se lass §i elti dupa sfatulti mai mariloru imperatiei. Dete condurulti reposatei Iniperatese, si dol trimi§1 at sfatuluI imperatescil resbatu 161..1 §i cetall cautandil la tine s'arti potrivi condurulti. Nu trecu multil §i se intoner& precum se dusera, fail nici o isprava. Pasa-mi-te condurulti nu se potrivi la nici o fats de imperata, la the! o cucOna, la nici o jupanesa, la nici o ferancii, ba chiar la nici o robs. Imperatuld nu mai putea de bucurie de acesta intamplare. Condurulii sta d'a pururea pe masa in camera imperatului. Or! tine voia sa-lit incerce, avea tea voia. Intr'una din (Jule, can imperatulti linea data cu boeril cei mart pentru trebile imperatiei, eel §i fie-sa ca vine §i se juca
si se sbenguia p'acclo prin camara. Trecendil si pe land masa §i veclendii condurulti, flu ia si flu Incalta; cand, ce sa vedetI D-vOstra cinstitl hoer!, par'ca fusese d'acolo. Incepu a alerga era dupa juearil ca unil copal ce era. Ea luase condurulil Para sä scie alit cu! este §i pentru ce sta pe masa. Cand vedura boerii una ca acesta, remasera InmarmuritI d e ulmire. Ce sa faca el ? Hotararea imparateseI era lamurita. Sa nu veduvesca fmperatult, dupa pristavirea el, ci sa ia pe aceea la care se va potrivi condurulti el. Sa lase pe imperatulil sä veduvesca pentru ca nu s'a potrivitil condurulu la nici o muere, calca jurAmIntulii imperateseI de la cesulil mortil sae; sa silesca pe imperatulti sa ia de sotie pe fie sa, se temea de Dumnedeii. Ce sa faca dar ? Dupa multe chibzuiri, sfatula imperatieI gasi cu tale el imperatulti n'art1 pacatui de aril lua de sotie pe fie-sa, find ci na lame cu sufletultilmOratesa, §i pentru ca Dumnedeil chiaru oranduise ap, de ore ce la nimeni de pe lume nu se potrivise condurulti reposatel. Numai de catil mal muff teril disera fete! sa se Oka de nunta. Acumil alts nevoe. Nici fata nu voia sä ia pe tata-seil de sotu. Ea dise Unde a i mal auditu, hoer! dumnevestra, batjocura ca acesta, sä ia tatalil de sotie pe fie-sa. Nu to supera, domnita, §i nu fii asa tantqa. Are sa curga multa apa pe garla pia sa ajungi a cunesce tainele imperatid ca no!. Si apo!, reposata maica imperatiel tale, cea atitil de vestita In lume de cu minte, a lasatu cu sufletulii ca Imperatulti, tatalil teu, sa nu veduvesca, ci sa se insore cu aceea la care se va potrivi pe condurulil eY. CautatY, mal dise fata, §i gasiti pe vre-una la care sa se potrivesca condurulil mamel pe piciorulil ei. Amu resbatutil, respunsera boerii, imperatii si cetall, targurl §i catune, amt incercatil §i la bunt §i la I'M, la tinere §i la betrang, la femel de nemit §i la de cele preste : picIoril
pins si la robe, si la nimeni nu s'a potrivitu. Dumnecleil ne-a aretatil pe aceea pe care imperatulii nostru trebue sä o is de sotie. Veyndii fata ca n'are incotro, ceru timpil de tree Pe, in. care sa se gandesca, si apol sa-si dea respunsubl. Si trecandil In camara el, se puse pe unu plansii, de sa to feresca Dumnecleti; versa nisce lacrami calif pumnulil si suspina de s &-I sparga pieptulu. Planse ce planse; darn veclu ca de la planstl nu castiga nimicu. Se duse deci la dadacasa, ii spuse cele intamplate si ii ceru Dadaca dupa ce se gandi si se resgandi, ii dise sa &era a i se face tree randuri de haine: unulti de aurii, altubu de margaritaril si alu treilea de diamante, si sa spue ca dupd aceea se va gati. Cererea ei se indeplini tocmai pe tocmai. In vremea acesta dadaca 11 pregati tote cele trebuinciose spre fuga. Cand ii aduse hainele, ii mai 4ise odata sa se gatesca de nunta. Fata respunse di este gata. remasera multurespunsulii feteI; ei creclura ca in cele din urmi ea a cunoscutil ca trebue sa se supue sfatulu! imparatiei. Sera, if aduse si dadaca cele spre fuga. Isi bags hainele cele frumose ce le capata in desagi, se imbraca cu o piele de magaril pe care i-o adusese dadaca, si fugi. Ascultat!, hoer!, cuventulil din poveste ; Caci d'aci 'nainte maI frumosil imi este. Fugindil fata imperatului de la curtea tatana-seti, apuca pe cal dosnice, pe ca'rari neumblate de piciora de omit. Ea se feri sa nu o vacia nimeni, si fugi, si fugi, pan& ce esi din imperalia tatalui seil. Trecendfl hotarulti, 11 mai veni nitica inima. Unde pins aci umbla cu mortea in sluff, acum se ma! linisti o lecuta. Merse ce merse, si ajungendil la curtea iinperatului locului aceluia, se puse la porta cu chipit umilitu si smeritii. Eara data esi bucataresa, si o vedu, i se facu mils de densa, si induplecandu-se de rugaciunile eI, o primi Ina_ untru. Spuse si imperatesei ca o fata sermana si nenorocit a ;inert miff, auclindCi sfatti.
a nazuitit la curtea imperatesck si o rugs ca sa o priimesca sa fie gainAresa curtii. Imperatesa se induiosi cand aucli ca o sä sirmana nevoiase cere adApostil de la densa si porunci ea o pue ingrijitOre de gAini ; dara ea, bucatAresa, sä respunja de densa. Fiindii, sub ascultarea bucatAresei, fata de impera44 se silea in tote chipurile sa -I fie pe placu. Unde sa se adune ea cu celelalte slugf din curte ? unde sä scota ea unti cuvintehl de pirA sail de zizanie ? Unde sa calce ea cuventulti bucataresel si sa se amestece in certurile si becisniciile celoru lalti ? Ferit-a Dumne4eii ! Ea ingrijea de pasarile din curtea imperAtesca, ca de ale densei ; dupa ce deschidea cotetele si le da demancare, apol le cuibarea, punea closcile, si vedea de pui, mat cu milA de catii closcile. Mancarea si apa, mai cu sema, nu le lipsa nici °data. lard data isi ispravea treba cu gainele, venea pe langa bucAlaresa si-Y da si eI ajutorii. Toti slnjbasit curtii o luau in nume de bine, veclendu-1 vrednicia, si toti aveaii milA de ea. Se dusese vestea pina in imp6rAtesa de harnicia, de bArbatia si de curtitenia-de-inima a gaindreset. Imparatesa ceru sal se infAtiseze ca sa o vacIA si densa. Smerenia, nevinovatia si sfiala ce bgga de semi imparatesa la gAinAresk it plaeu. Ea porunci bucatAreseI sa o is mat de aprope, spre a nu adea in gurile barfitoriloril. Nu trecu multii si imi3Aratula cu impel-Atka si cu flubl loru furs poftitt la nunta la un altii irnperatil. El se dusera. In 4ioa aceea se ceru si gainAresa de la bucatAresa cu rugAciune ca sa o lase sa se duca si ea prin cetate sa se mat resuite putintelii. Bucataresa ii dete voe. Gainaresa se imbrAca cu hainele de aura si qicendii : /umind inainte, intunericti ninzeni sa nu me vadei ce vcrift face, se duse ca si ajungendii la nuntA, se prinse in boll tocmai Una fiulu imperatulul. Acesta cum o cazu troncl in inima. Se indrAgosti dupa densa, vat de lume Elii o intreba a cut I'ata este, si de unde. Ea IT spuse alte gogleze. Era vorbindii cu densa ii luA unu inelu si nu mai voi sa Wit dea inapoi, tuba veclu,111 eli tofu via-
Cand fu in desergi, ea cu grije, era clise vorbele ce clisese la venire, si peri ca o naluca din niijloculii horel. Bucdtaresa o certa a prea zAbovise. Ea isi ceru ertare si se fagAdui ca alts -data nu va mai face asa. Fluid imperatului nu mai putea de inima rea, ca-i s capase asa bucatica buns. DupA nitelif timpu acestii imperatil fu erasi poftit0 la o nunta de imperatil. Fiulii imperatului se duse si elii cu tatasail si cu mums -sa. GAinaresa se ceru si ea de la bucataresa. Si cApatandA voe se duse, ca si intaiii, imbrAcandu-se in hainele cu margaritare. Se prinse in Nora, .erasi langa fiulti imperatului. PADA sera nu juca cu altulti, de Mil numal si numai cu densulti. Mid dete in amurga, ca si de la renda, ea peri. SA se prApadesca fiulu irnperatului de *ere de rail, ca o perduse. Nu-lii mai incapea loculii. 0 cauta prin Vote partile ; ail ia-o de uncle nu e. Se intorse dara cu inima sdrobita. Uml felii de langezela flu coprinse. Gainaresa, indata ce se intorse acasa, jute, jute, se imbraca erasi cu pielea el de magar0, si cauta de gain!, cu voe buns si totil cautandii. Mai trecu, ce mai trecu, si erasi fu chematil imperatulii la o nunta a altui imperatil. Elii se duse eras! cu fluid sea. Se ceru si gainaresa, in clioa aceea. Dna bucAtaresa nu mai voia sA-I dea drumula. Abia, abia, dupa multe rugaciuni,. si cu fagAduinta de a nu se mai cere nici o data, se induplec bucataresa a-i da voe. Se 1mbrAca deci in hainele sale cele cu diamante, si clicendil vorbele, cele ce o ascundeail de la ochii omenilor, ea se duse si se prinse in Nora eras! LingA Milli. imperatului. Acesta, cum o vaclu, II veni inima la locil, Hindu a fata cam intarcliase. Muhl imperatului juca ce juca, si totil se uita la densa, par'cA o tutu perdea din ochi. Si in adeverii avea si ce vedea. Asa de bine H sedea gatita, de 'Area a este o dins. Sclipea diamantele de pe densa de lua ochii celoril ce se uitaii la densa. Fiula imperatului era mandru, novoe mare t
fiindti ca dina numai cu densulti juca cats tinu Nora. *ii unde se rotea pe langa (Musa §i se ingamfa ca unit curcant. Eara cand to a da in desert, gainaresa peri era0 ca o naluca. Cand ve4u filth"' imperatului ca clina lipsesce, atita 11 fu. Ca(alu la grea bolt. Past-mi-te prinsese lipiciti. Se adusera toti vracii, tote babele si top' cititoril de stele ; remasera ins& ru0nati, cad n'avura ce-i face. Atunci that imperatului spuse ma-sil ca pant n'oril gasi pe fata la care se va potrivi inelult ce -i dete elil nu se va face bine. Mu ma-sa rugs pe imperatul sa asculte rugaciunea fiului loll. Eara imperatulil porunci sa umble nisce boeri din cast in cast, sa Incerce inelult, §i la care fata on muere se va potrivi sa o aduca cu cinste la curtea imperatesca. Umblara boerii §i resbatura tote coltuletele, §i ca sa se potrivesca inelulti la tine -va, ba. Se intersera deci, cum sail fostil dust. St se dea fiulii Imperatului de cesulti morti, de ciuda, cand audi una ca acesta! In cele mai de pe urma porunci sa se cerceteze §i prin curtea Imperatesca. Chema de fata pe tote muerile, slujnicele §i robele. Tote se grabira a veni. Incerca inelult, O. la nici una nu se potrivi. Past -mi-te pe gainaresa o uitasera top cu totult. Bucataresa 10 aduse arninte .i spuse imperatesel de densa. Sa vie §i ea ; sa vie §i ea, respunse imperatesa. 0 adusera cu nepusa in mast, cad el nu-I prea era voia sa se dea la ivela imbracata in pielea de ma,garti. Dart tine o asculta. Cum o veclura slugile, se umflara de rise. Ea, cu capulti plecatil §i print de ruOne de batjocura tutulorii slujitoriloril, veni :i cu sfiala se apropie. Cum Ii puse inelult, par'ca fu de acolo i si de unde sa nu fie ap. Cum audi fiult imperatului ca s'a potrivitt inelult, °data rasari ca din soma'. Porunci de o aduse in fata imperatului. - Acestuia nu prea II venea a crede et fiu-set sa fi cadutil la bola pentru o a§a netrebnict, §i cat p'aci era sa-i oropsesca. Fiult ImperatuluI si muma-sa caclu cu rugaciune la gainarest ca sa se fact cum era la nunta. Dupa mai multe tagaduiri, so Indupleca, Si ducendu-se in cocieba el, se imbrac&
si apoi veni susd imbracata si frumosa ca o dins. imperatuld bleojdi ochil la dense si remase multd timpti ulmitd de frumusetea ei. Veclu si WI acurn a lima bucAtica Isl. alesese fluid lui. Atunci imperatuld iig sc6se sterna din cepa si o puce in capuld fiului WI ; tofu asa facu si imperatesa, puindil sterna sa in capuld gainaresei. Fiuld imperatului °data sari din petit Pare ca nu mai fusese bolnavii de sand lumea. Atunci gainaresa dupa stAruinta tutulord, Isi spuse tOtA is-toria. Nunta se hotari si, imperatuld Wald ghinaresei fu si du poftitil. Acesta rand vedu pe fie-sa la cununie, remase ca trasnitfi de Dumnecled. Eld o credea perita socotindd ca -s1 Meuse sema singura. Apol se veselirA veselie imperAtesca, si traira cat traesce lumea, bucurandu-se in pace de tote fericirile pamintesci. incalicaiii p'o sea, etc.
Nadaljuj z branjem
