Prevod

Nad Georgetownom se iz reke Potomac dvigajo tri skale, znane kot Tri sestre, ne le zaradi medsebojne podobnosti — saj so del potopljenega grebena — temveč tudi zaradi izročila, po katerem je pred več kot sto leti čoln, s katerim so se tri sestre odpravile veslat, zaneslo ob eno izmed teh skal. Tistega dne je sunkovito pihalo in čoln se je prevrnil. Vsa tri dekleta so utonila. Bodisi se sestre še vedno zadržujejo ob tem nevarnem kraju bodisi znajo skale napovedovati prihodnost; vsaj tisti, ki živijo na bregu v njihovi bližini, verjamejo eno ali drugo, saj trdijo, da sestre pred vsako smrtjo na reki zaječijo, njihov glas pa se sliši čez pljuskanje valov. Nobenemu drugemu zvoku v naravi ni podoben. Poleg tega je neizpodbitno dejstvo, da se tu zgodi več nesreč kakor kjer koli drugje na reki.

Veliko čolnov se je že prevrnilo in veliko plavalcev je že potonilo; temni obrisi sester so bili zadnje podobe, ki so jih uzrle njihove od vode zamegljene oči. Le kadar je človeškemu življenju usojeno ugasniti, se iz skal oglasi to tiho toženje, in ko je neke majske noči leta 1889 zvok pripotoval do brega prav tedaj, ko je ura v Georgetownu odbila polnoč, so dobri ljudje, ki so bili še budni, zavzdihnili in zmolili za tistega, čigar poguba je bila tako blizu. Dvanajst ur pozneje, opoldne, je po Potomacu navzdol pridrvel ozek tekmovalni čoln, v katerem je mlad športnik lahkotno vihtel vesli. Ko se je približal Trem sestram, se je zazdelo, da je njegov čoln ujel vrtinec; nenadoma ga je zaneslo, kakor bi vanj nekaj udarilo; nato se je prevrnil in veslač je potonil v smrt.