Prevod

Zhou Lanze je bil reven mož, predan Dau. Z ženo sta ponoči orala in ko ga je premagala utrujenost, je legel k počitku. Sanjal je, da je mimo prišel nebeški vladar, se ga usmilil in svojim služabnikom ukazal, naj mu kaj naklonijo. Gospodar usode je pogledal v knjigo in dejal: »Temu človeku je usojena revščina; več od tega mu ni dano. Le nekemu Zhangu Cheziju je namenjeno bogastvo desetih milijonov kovancev. Ker se Chezi še ni rodil, predlagam, da denar do takrat posodimo temu možu.« Nebeški vladar je odvrnil: »Prav.« Ob zori se je Zhou prebudil in povedal, kaj je sanjal. Odtlej sta se z ženo z vsemi močmi trudila za preživetje, delala sta noč in dan, in vsega, česar sta se lotila, se je držal uspeh. Njuno premoženje je naraslo na deset milijonov kovancev. Že prej je k Zhoujevim prihajala delat za plačilo neka ženska s priimkom Zhang. Po skrivnem srečanju z moškim je zanosila. Ko so se ji dopolnili meseci in je bila tik pred porodom, so jo poslali iz hiše. Zatekla se je pod streho kolnice in tam rodila dečka. Gospodar jo je prišel pogledat. Zasmilila se mu je, ker je bila sama in uboga, zato ji je skuhal kašo in ji jo dal jesti. Vprašal jo je: »Kako boš poimenovala otroka?« Odgovorila je: »Ker se je rodil pod streho kolnice, v sanjah pa so mi to naročila nebesa, mu bo ime Chezi.« Zhou je tedaj doumel: »Nekoč sem sanjal, da sem od nebes dobil denar. Služabnik je poročal, da mi bodo posodili denar Zhanga Chezija. To mora biti ta otrok. Premoženje bo moralo pripasti njemu.« Odtlej se je Zhoujevo imetje iz dneva v dan krčilo, Chezi pa je odrasel in postal bogatejši od Zhoujeve družine.