Waltey

Waltey

Hermesovo rojstvo in kraja Apolonove živine

Apolodorjeva knjižnica · Apolodor
Kupi e-knjigo Kupi tiskano izdajo

O besedilu

Hermesovo rojstvo in kraja Apolonove živine

Vir
Apolodorjeva knjižnica
Avtor
Apolodor
Jezik branja
Slovenščina
Jezik izvirnika
Ancient Greek
Čas branja
7 min branja
Obseg
6 strani
Naslov izvirnika
Book 3 chapter 10

O izvirniku

Apolodorjeva knjižnica

Strnjen zemljevid grških mitov, rodov, junakov in pošasti. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Apolodorjeva knjižnica v jeziku Ancient Greek.

Besedilo

Hermesovo rojstvo in kraja Apolonove živine

1. Atlantu in Plejoni, Okeanovi hčeri, se je na Kileni v Arkadiji rodilo sedem hčera, ki so jih imenovali Plejade: Alkiona, Meropa, Kelajno, Elektra, Steropa, Tajgeta in Maja. Steropo je vzel za ženo Ojnomaos, Meropo pa Sizif. Z dvema se je združil Pozejdon: najprej s Kelajno, ki mu je rodila Lika; tega je Pozejdon naselil na Otokih blaženih. Nato se je združil z Alkiono, ki je rodila hčer Ajtuzo, ta pa je Apolonu rodila Elevtera, ter sinova Hirieja in Hiperenorja.

Hirieju in nimfi Kloniji sta se rodila Niktej in Lik, Nikteju in Polikso pa Antiopa. Antiopa je Zevsu rodila Zeta in Amfiona. Tudi s preostalimi Atlantovimi hčerami se je združil Zevs.

2. Najstarejša Maja se je torej v votlini na Kileni združila z Zevsom in rodila Hermesa. Ta je ležal povit v plenice v zibelki, vendar se je izmuznil iz nje, odšel v Pierijo in ukradel govedo, ki ga je pasel Apolon.

Da ga ne bi izdali sledovi, si je na noge nataknil obuvala. Govedo je odgnal v Pilos in ga skril v votlino, razen dveh živali, ki ju je zaklal v daritev. Njuni koži je pritrdil na skale, del mesa je skuhal in pojedel, del pa sežgal. Nato se je hitro vrnil na Kileno. Pred votlino je našel želvo, ki se je pasla.

Izpraznil jo je in čez njen oklep napel strune iz črev goveda, ki ga je daroval. Tako je izdelal liro in iznašel tudi trzalico. Apolon pa je med iskanjem goveda prišel v Pilos in izpraševal tamkajšnje prebivalce. Rekli so, da so videli otroka, ki je gnal govedo, niso pa mogli povedati, kam ga je odgnal, saj niso našli nobenih sledov. Ko je z vedeževanjem izvedel, kdo je tat, je prišel k Maji na Kileno in obtožil Hermesa. Ona mu ga je pokazala povitega v plenice. Apolon ga je odpeljal pred Zevsa in zahteval govedo nazaj. Zevs mu je ukazal, naj ga vrne, Hermes pa je zanikal tatvino. Ker mu ni uspelo prepričati Zevsa, je Apolona odpeljal v Pilos in mu vrnil govedo. Ko pa je Apolon slišal liro, mu je v zameno zanjo prepustil govedo. Hermes je med pašo izdelal še piščal in igral nanjo.

Apolon je hotel dobiti tudi to, zato mu je ponudil zlato palico, ki jo je imel pri paši goveda. Hermes je bil pripravljen sprejeti palico v zameno za piščal, vendar se je hotel naučiti tudi vedeževanja. Izročil mu je piščal in se naučil vedeževati s kamenčki. Zevs ga je postavil za svojega glasnika in glasnika podzemnih bogov.

3. Tajgeta je Zevsu rodila Lakedajmona, po katerem se imenuje tudi dežela Lakedajmon. Lakedajmonu in Sparti, hčeri Evrota, ki je bil sin samorodnega Lelega in vodne nimfe Kleohareje, sta se rodila Amiklas in Evridika; njo je vzel za ženo Akrizij. Amiklasu in Diomedi, Lapitovi hčeri, sta se rodila Kinort in Hiakint. Pravijo, da je bil Hiakint Apolonov ljubljenec in da ga je Apolon nehote ubil z metom diska. Kinortov sin je bil Perier, ki je, kakor pravi Stezihor, vzel za ženo Perzejevo hčer Gorgofono. Rodili so se jima Tindarej, Ikarij, Afarej in Levkip. Afareju in Areni, Ojbalovi hčeri, so se rodili Linkej, Idas in Pejz; mnogi pa pravijo, da je bil Idas Pozejdonov sin. Linkej se je odlikoval s tako ostrim vidom, da je videl celo stvari pod zemljo. Levkipu sta se rodili hčeri Hilajra in Fojba; Dioskura sta ju ugrabila in se z njima poročila. Poleg njiju je imel še hčer Arsinojo. Z njo se je združil Apolon in rodila je Asklepija. Nekateri pa pravijo, da Asklepijeva mati ni bila Levkipova hči Arsinoja, temveč Koronida, hči Flegija iz Tesalije. Pripovedujejo, da se je Apolon zaljubil vanjo in se takoj združil z njo; ona pa se je proti očetovi volji odločila za skupno življenje z Ishijem, Kajnejevim bratom. Apolon je preklel krokarja, ki mu je to sporočil, in ga iz belega, kakršen je bil dotlej, spremenil v črnega, Koronido pa je ubil. Ko je gorela na grmadi, je iz ognja rešil otroka in ga odnesel h kentavru Hironu. Pri njem je odraščal ter se učil zdravilstva in lova. Postal je spreten zdravnik in se tako izuril v svoji veščini, da ni le reševal ljudi pred smrtjo, temveč je obujal tudi mrtve. Od Atene je namreč dobil kri, ki je pritekla iz Gorgoninih žil: kri iz žil na levi strani je uporabljal za pogubo ljudi, kri iz žil na desni pa za njihovo rešitev in je z njo obujal mrtve. Našel sem omembe nekaterih, ki naj bi jih obudil: Kapaneja in Likurga, kakor pravi Stezihor v Erifili; Hipolita, kakor pravi pisec Navpaktskih pesmi; Tindareja, kakor pravi Paniazis; Himeneja, kakor pravijo orfiki; ter Glavka, Minosovega sina, kakor pravi Melezagora.

4. Zevs se je zbal, da bi se ljudje od njega naučili zdravilstva in tako pomagali drug drugemu, zato ga je ubil s strelo. Apolon se je zaradi tega razjezil in pobil Kiklope, ki so Zevsu izdelali strelo. Zevs ga je nameraval vreči v Tartar, toda na Letine prošnje mu je ukazal, naj leto dni služi smrtniku. Apolon je prišel v Fere k Admetu, Feretovemu sinu, in mu služil kot pastir; poskrbel je, da so vse krave povrgle dvojčke. Nekateri pa pravijo, da sta bila Afarej in Levkip sinova Periera, Ajolovega sina; da je imel Kinort sina Periera, ta pa Ojbala; in da so se Ojbalu in vodni nimfi Bateji rodili Tindarej, Hipokoon in Ikarij.

5. Hipokoonu so se rodili sinovi Doriklej, Skaj, Enarofor, Evtejh, Bukol, Likajt, Tebr, Hipotoj, Evrit, Hipokorist, Alkinoj in Alkon. Ob podpori teh sinov je Hipokoon izgnal Ikarija in Tindareja iz Lakedajmona. Zatekla sta se k Testiju in postala njegova zaveznika v vojni s sosedi. Tindarej je vzel za ženo Testijevo hčer Ledo. Pozneje, ko je Herakles ubil Hipokoona in njegove sinove, sta se vrnila in Tindarej je prevzel kraljevsko oblast.

6. Ikariju in vodni nimfi Periboji so se rodili Toant, Damazip, Imevzim, Alet in Perilej ter hči Penelopa, ki jo je vzel za ženo Odisej. Tindareju in Ledi pa so se rodile Timandra, ki jo je vzel za ženo Ehem, Klitajmestra, ki jo je vzel za ženo Agamemnon, in Filonoja, ki jo je Artemida naredila nesmrtno.

7. Zevs se je v podobi laboda združil z Ledo, isto noč pa se je z njo združil tudi Tindarej. Zevsu je rodila Polidevka in Heleno, Tindareju pa Kastorja in Klitajmestro. Nekateri pravijo, da je bila Helena hči Nemeze in Zevsa. Nemeza naj bi se namreč, da bi se izognila združitvi z Zevsom, spremenila v gos; Zevs pa se je spremenil v laboda in se združil z njo. Po tej združitvi je znesla jajce, ki ga je neki pastir našel v gozdiču, odnesel Ledi in ji ga izročil. Leda ga je spravila v skrinjo in ga varovala; ko se je ob svojem času iz njega rodila Helena, jo je vzgajala kot lastno hčer. Ko je Helena odrasla v izjemno lepotico, jo je Tezej ugrabil in odpeljal v Afidne.

Polidevk in Kastor sta se odpravila na vojni pohod, in medtem ko je bil Tezej v Hadu, zavzela mesto, rešila Heleno ter odpeljala Tezejevo mater Ajtro v ujetništvo.

8. Grški kralji so prišli v Sparto, da bi zasnubili Heleno. Snubci so bili: Odisej, Laertov sin; Diomed, Tidejev sin; Antiloh, Nestorjev sin; Agapenor, Ankajev sin; Stenel, Kapanejev sin; Amfimah, Kteatov sin; Talpij, Evritov sin; Meges, Filejev sin; Amfiloh, Amfiarajev sin; Menestej, Petejev sin; Shedij in Epistrof, Ifitova sinova; Poliksen, Agastenov sin; Penelej, Hipalkimov sin; Lejt, Alektorjev sin; Ajant, Ojlejev sin; Ask alaf in Jalmen, Aresova sinova; Elefenor, Halkodontov sin; Evmel, Admetov sin; Polipojt, Pejritojev sin; Leontej, Koronov sin; Podalejrij in Mahaon, Asklepijeva sinova; Filoktet, Pojantov sin; Evripil, Evajmonov sin; Protezilaj, Ifiklov sin; Menelaj, Atrejev sin; Ajant in Tevker, Telamonova sinova; ter Patroklos, Menojtijev sin.

9. Ko je Tindarej videl tolikšno množico snubcev, se je zbal, da se bodo preostali uprli, ko bo izbral enega izmed njih. Odisej mu je obljubil, da mu bo predlagal način, kako preprečiti vsak spor, če mu bo pomagal pri poroki s Penelopo. Ko mu je Tindarej obljubil pomoč, mu je Odisej svetoval, naj vse snubce zaveže s prisego, da bodo izbranemu ženinu pomagali, če mu bo kdo storil krivico v zvezi z zakonsko zvezo. Tindarej je poslušal njegov nasvet in snubce zavezal s prisego. Za ženina je sam izbral Menelaja, pri Ikariju pa je za Odiseja zasnubil Penelopo.

Izvirnik

Book 3 chapter 10

Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.

Source ID: apollodorus_bib_3_10 Citation: Apollodorus, Bibliotheca 3.10 1. Ἄτλαντος δὲ καὶ τῆς Ὠκεανοῦ Πληιόνης ἐγένοντο θυγατέρες ἑπτὰ ἐν Κυλλήνῃ τῆς Ἀρκαδίας, αἱ Πληιάδες προσαγορευθεῖσαι, Ἀλκυόνη Μερόπη Κελαινὼ Ἠλέκτρα Στερόπη Ταϋγέτη Μαῖα. τούτων Στερόπην μὲν Οἰνόμαος ἔγημε, Σίσυφος δὲ Μερόπην. δυσὶ δὲ ἐμίχθη Ποσειδῶν, πρώτῃ μὲν Κελαινοῖ, ἐξ ἧς Λύκος ἔγεντο, ὃν Ποσειδῶν ἐν μακάρων ᾤκισε νήσοις, δευτέρᾳ δὲ Ἀλκυόνῃ, ἣ θυγατέρα μὲν ἐτέκνωσεν Αἴθουσαν τὴν Ἀπόλλωνι Ἐλευθῆρα τεκοῦσαν, υἱοὺς δὲ Ὑριέα καὶ Ὑπερήνορα.

Ὑριέως μὲν οὖν καὶ Κλονίης νύμφης Νυκτεὺς καὶ Λύκος, Νυκτέως δὲ καὶ Πολυξοῦς Ἀντιόπη, Ἀντιόπης δὲ καὶ Διὸς Ζῆθος καὶ Ἀμφίων. ταῖς δὲ λοιπαῖς Ἀτλαντίσι Ζεὺς συνουσιάζει. 2. Μαῖα μὲν οὖν ἡ πρεσβυτάτη Διὶ συνελθοῦσα ἐν ἄντρῳ τῆς Κυλλήνης Ἑρμῆν τίκτει. οὗτος ἐν σπαργάνοις ἐπὶ τοῦ λίκνου κείμενος, ἐκδὺς εἰς Πιερίαν παραγίνεται, καὶ κλέπτει βόας ἃς ἔνεμεν Ἀπόλλων. ἵνα δὲ μὴ φωραθείη ὑπὸ τῶν ἰχνῶν, ὑποδήματα τοῖς ποσὶ περιέθηκε, καὶ κομίσας εἰς Πύλον τὰς μὲν λοιπὰς εἰς σπήλαιον ἀπέκρυψε, δύο δὲ καταθύσας τὰς μὲν βύρσας πέτραις καθήλωσε, τῶν δὲ κρεῶν τὰ μὲν κατηνάλωσεν ἑψήσας τὰ δὲ κατέκαυσε· καὶ ταχέως εἰς Κυλλήνην ᾤχετο. καὶ εὑρίσκει πρὸ τοῦ ἄντρου νεμομένην χελώνην.

ταύτην ἐκκαθάρας, εἰς τὸ κύτος χορδὰς ἐντείνας ἐξ ὧν ἔθυσε βοῶν καὶ ἐργασάμενος λύραν εὗρε καὶ πλῆκτρον. Ἀπόλλων δὲ τὰς βόας ζητῶν εἰς Πύλον ἀφικνεῖται, καὶ τοὺς κατοικοῦντας ἀνέκρινεν. οἱ δὲ ἰδεῖν μὲν παῖδα ἐλαύνοντα ἔφασκον, οὐκ ἔχειν δὲ εἰπεῖν ποῖ ποτε ἠλάθησαν διὰ τὸ μὴ εὑρεῖν ἴχνος δύνασθαι. μαθὼν δὲ ἐκ τῆς μαντικῆς τὸν κεκλοφότα πρὸς Μαῖαν εἰς Κυλλήνην παραγίνεται, καὶ τὸν Ἑρμῆν ᾐτιᾶτο. ἡ δὲ ἐπέδειξεν αὐτὸν ἐν τοῖς σπαργάνοις. Ἀπόλλων δὲ αὐτὸν πρὸς Δία κομίσας τὰς βόας ἀπῄτει. Διὸς δὲ κελεύοντος ἀποδοῦναι ἠρνεῖτο. μὴ πείθων δὲ ἄγει τὸν Ἀπόλλωνα εἰς Πύλον καὶ τὰς βόας ἀποδίδωσιν. ἀκούσας δὲ τῆς λύρας ὁ Ἀπόλλων ἀντιδίδωσι τὰς βόας. Ἑρμῆς δὲ ταύτας νέμων σύριγγα πάλιν πηξάμενος ἐσύριζεν.

Ἀπόλλων δὲ καὶ ταύτην βουλόμενος λαβεῖν, τὴν χρυσῆν ῥάβδον ἐδίδου ἣν ἐκέκτητο βουκολῶν. ὁ δὲ καὶ ταύτην λαβεῖν ἀντὶ τῆς σύριγγος ἤθελε καὶ τὴν μαντικὴν ἐπελθεῖν· καὶ δοὺς διδάσκεται τὴν διὰ τῶν ψήφων μαντικήν. Ζεὺς δὲ αὐτὸν κήρυκα ἑαυτοῦ καὶ θεῶν ὑποχθονίων τίθησι. 3. Ταϋγέτη δὲ ἐκ Διὸς ἐγέννησε Λακεδαίμονα, ἀφʼ οὗ καὶ Λακεδαίμων ἡ χώρα καλεῖται. Λακεδαίμονος δὲ καὶ Σπάρτης τῆς Εὐρώτα, ὃς ἦν ἀπὸ Λέλεγος αὐτόχθονος καὶ νύμφης νηίδος Κλεοχαρείας, Ἀμύκλας καὶ Εὐρυδίκη, ἣν ἔγημεν Ἀκρίσιος. Ἀμύκλα δὲ καὶ Διομήδης τῆς Λαπίθου Κυνόρτης καὶ Ὑάκινθος. τοῦτον εἶναι τοῦ Ἀπόλλωνος ἐρώμενον λέγουσιν, ὃν δίσκῳ βαλὼν ἄκων ἀπέκτεινε. Κυνόρτου δὲ Περιήρης, ὃς γαμεῖ Γοργοφόνην τὴν Περσέως, καθάπερ Στησίχορός φησι, καὶ τίκτει Τυνδάρεων Ἰκάριον Ἀφαρέα Λεύκιππον. Ἀφαρέως

μὲν οὖν καὶ Ἀρήνης τῆς Οἰβάλου Λυγκεύς τε καὶ Ἴδας καὶ Πεῖσος· κατὰ πολλοὺς δὲ Ἴδας ἐκ Ποσειδῶνος λέγεται. Λυγκεὺς δὲ ὀξυδερκίᾳ διήνεγκεν, ὡς καὶ τὰ ὑπὸ γῆν θεωρεῖν. Λευκίππου δὲ θυγατέρες ἐγένοντο Ἱλάειρα καὶ Φοίβη· ταύτας ἁρπάσαντες ἔγημαν Διόσκουροι. πρὸς δὲ ταύταις Ἀρσινόην ἐγέννησε. ταύτῃ μίγνυται Ἀπόλλων, ἡ δὲ Ἀσκληπιὸν γεννᾷ. τινὲς δὲ Ἀσκληπιὸν οὐκ ἐξ Ἀρσινόης τῆς Λευκίππου λέγουσιν, ἀλλʼ ἐκ Κορωνίδος τῆς Φλεγύου ἐν Θεσσαλίᾳ. καί φασιν ἐρασθῆναι ταύτης Ἀπόλλωνα καὶ εὐθέως συνελθεῖν· τὴν δὲ παρὰ τὴν τοῦ πατρὸς γνώμην ἑλομένην Ἴσχυϊ τῷ Καινέως ἀδελφῷ συνοικεῖν. Ἀπόλλων δὲ τὸν μὲν ἀπαγγείλαντα κόρακα καταρᾶται, ὃν τέως λευκὸν ὄντα ἐποίησε μέλανα, αὐτὴν δὲ ἀπέκτεινε. καιομένης δὲ αὐτῆς ἁρπάσας τὸ βρέφος ἐκ τῆς πυρᾶς πρὸς Χείρωνα τὸν Κένταυρον ἤνεγκε, παρʼ ᾧ καὶ τὴν ἰατρικὴν καὶ τὴν κυνηγετικὴν

τρεφόμενος ἐδιδάχθη. καὶ γενόμενος χειρουργικὸς καὶ τὴν τέχνην ἀσκήσας ἐπὶ πολὺ οὐ μόνον ἐκώλυέ τινας ἀποθνήσκειν, ἀλλʼ ἀνήγειρε καὶ τοὺς ἀποθανόντας· παρὰ γὰρ Ἀθηνᾶς λαβὼν τὸ ἐκ τῶν φλεβῶν τῆς Γοργόνος ῥυὲν αἷμα, τῷ μὲν ἐκ τῶν ἀριστερῶν ῥυέντι πρὸς φθορὰν ἀνθρώπων ἐχρῆτο, τῷ δὲ ἐκ τῶν δεξιῶν πρὸς σωτηρίαν, καὶ διὰ τούτου τοὺς τεθνηκότας ἀνήγειρεν. εὗρον δέ τινας λεγομένους ἀναστῆναι ὑπʼ αὐτοῦ, Καπανέα καὶ Λυκοῦργον, ὡς Στησίχορός φησιν ἐν Ἐριφύλῃ, Ἱππόλυτον, ὡς ὁ τὰ Ναυπακτικὰ συγγράψας λέγει, Τυνδάρεων, ὥς φησι Πανύασις, Ὑμέναιον, ὡς οἱ Ὀρφικοὶ λέγουσι, Γλαῦκον τὸν Μίνωος, ὡς Μελησαγόρας λέγε ι.

4. Ζεὺς δὲ φοβηθεὶς μὴ λαβόντες ἄνθρωποι θεραπείαν παρʼ αὐτοῦ βοηθῶσιν ἀλλήλοις, ἐκεραύνωσεν αὐτόν. καὶ διὰ τοῦτο ὀργισθεὶς Ἀπόλλων κτείνει Κύκλωπας τοὺς τὸν κεραυνὸν Διὶ κατασκευάσαντας. Ζεὺς δὲ ἐμέλλησε ῥίπτειν αὐτὸν εἰς Τάρταρον, δεηθείσης δὲ Λητοῦς ἐκέλευσεν αὐτὸν ἐνιαυτὸν ἀνδρὶ θητεῦσαι. ὁ δὲ παραγενόμενος εἰς Φερὰς πρὸς Ἄδμητον τὸν Φέρητος τούτῳ λατρεύων ἐποίμαινε, καὶ τὰς θηλείας βόας πάσας διδυμοτόκους ἐποίησεν. εἰσὶ δὲ οἱ λέγοντες Ἀφαρέα μὲν καὶ Λεύκιππον ἐκ Περιήρους γενέσθαι τοῦ Αἰόλου, Κυνόρτου δὲ Περιήρην, τοῦ δὲ Οἴβαλον, Οἰβάλου δὲ καὶ νηίδος νύμφης Βατείας Τυνδάρεων Ἱπποκόωντα Ἰκάριον.

5. Ἱπποκόωντος μὲν οὖν ἐγένοντο παῖδες Δορυκλεὺς Σκαῖος Ἐναροφόρος Εὐτείχης Βουκόλος Λύκαιθος Τέβρος Ἱππόθοος Εὔρυτος Ἱπποκορυστὴς Ἀλκίνους Ἄλκων. τούτους Ἱπποκόων ἔχων παῖδας Ἰκάριον καὶ Τυνδάρεων ἐξέβαλε Λακεδαίμονος. οἱ δὲ φεύγουσι πρὸς Θέστιον, καὶ συμμαχοῦσιν αὐτῷ πρὸς τοὺς ὁμόρους πόλεμον ἔχοντι· καὶ γαμεῖ Τυνδάρεως Θεστίου θυγατέρα Λήδαν. αὖθις δέ, ὅτε Ἡρακλῆς Ἱπποκόωντα καὶ τοὺς τούτου παῖδας ἀπέκτεινε, κατέρχονται, καὶ παραλαμβάνει Τυνδάρεως τὴν βασιλείαν.

6. Ἰκαρίου μὲν οὖν καὶ Περιβοίας νύμφης νηίδος Θόας Δαμάσιππος Ἰμεύσιμος Ἀλήτης Περίλεως, καὶ θυγάτηρ Πηνελόπη, ἣν ἔγημεν Ὀδυσσεύς· Τυνδάρεω δὲ καὶ Λήδας Τιμάνδρα, ἣν Ἔχεμος ἔγημε, καὶ Κλυταιμνήστρα, ἣν ἔγημεν Ἀγαμέμνων, ἔτι τε Φυλονόη, ἣν Ἄρτεμις ἀθάνατον ἐποίησε. 7. Διὸς δὲ Λήδᾳ συνελθόντος ὁμοιωθέντος κύκνῳ, καὶ κατὰ τὴν αὐτὴν νύκτα Τυνδάρεω, Διὸς μὲν ἐγεννήθη Πολυδεύκης καὶ Ἑλένη, Τυνδάρεω δὲ Κάστωρ καὶ Κλυταιμνήστρα . λέγουσι δὲ ἔνιοι Νεμέσεως Ἑλένην εἶναι καὶ Διός. ταύτην γὰρ τὴν Διὸς φεύγουσαν συνουσίαν εἰς χῆνα τὴν μορφὴν μεταβαλεῖν, ὁμοιωθέντα δὲ καὶ Δία κύκνῳ συνελθεῖν· τὴν δὲ ᾠὸν ἐκ τῆς συνουσίας ἀποτεκεῖν, τοῦτο δὲ ἐν τοῖς

ἄλσεσιν εὑρόντα τινὰ ποιμένα Λήδᾳ κομίσαντα δοῦναι, τὴν δὲ καταθεμένην εἰς λάρνακα φυλάσσειν, καὶ χρόνῳ καθήκοντι γεννηθεῖσαν Ἑλένην ὡς ἐξ αὑτῆς θυγατέρα τρέφειν. γενομένην δὲ αὐτὴν κάλλει διαπρεπῆ Θησεὺς ἁρπάσας εἰς Ἀφίδνας ἐκόμισε. Πολυδεύκης δὲ καὶ Κάστωρ ἐπιστρατεύσαντες, ἐν Ἅιδου Θησέως ὄντος, αἱροῦσι τὴν πόλιν καὶ τὴν Ἑλένην λαμβάνουσι, καὶ τὴν Θησέως μητέρα Αἴθραν ἄγουσιν αἰχμάλωτον.

8. παρεγένοντο δὲ εἰς Σπάρτην ἐπὶ τὸν Ἑλένης γάμον οἱ βασιλεύοντες Ἑλλάδος. ἦσαν δὲ οἱ μνηστευόμενοι οἵδε· Ὀδυσσεὺς Λαέρτου, Διομήδης Τυδέως, Ἀντίλοχος Νέστορος, Ἀγαπήνωρ Ἀγκαίου, Σθένελος Καπανέως, Ἀμφίμαχος Κτεάτου, Θάλπιος Εὐρύτου, Μέγης Φυλέως, Ἀμφίλοχος Ἀμφιαράου, Μενεσθεὺς Πετεώ, Σχεδίος καὶ Ἐπίστροφος Ἰφίτου , Πολύξενος Ἀγασθένους, Πηνέλεως Ἱππαλκίμου , Λήιτος Ἀλέκτορος , Αἴας Ὀιλέως, Ἀσκάλαφος καὶ Ἰάλμενος Ἄρεος, Ἐλεφήνωρ Χαλκώδοντος, Εὔμηλος Ἀδμήτου, Πολυποίτης Πειρίθου, Λεοντεὺς Κορώνου, Ποδαλείριος καὶ Μαχάων Ἀσκληπιοῦ, Φιλοκτήτης Ποίαντος, Εὐρύπυλος Εὐαίμονος, Πρωτεσίλαος Ιφίκλου, Μενέλαος Ἀτρέως, Αἴας καὶ Τεῦκρος Τελαμῶνος, Πάτροκλος Μενοιτίου.

9. τούτων ὁρῶν τὸ πλῆθος Τυνδάρεως ἐδεδοίκει μὴ προ κριθέντος ἑνὸς στασιάσωσιν οἱ λοιποί. ὑποσχομένου δὲ Ὀδυσσέως, ἐὰν συλλάβηται πρὸς τὸν Πηνελόπης αὐτῷ γάμον, ὑποθήσεσθαι τρόπον τινὰ διʼ οὗ μηδεμία γενήσεται στάσις, ὡς ὑπέσχετο αὐτῷ συλλήψεσθαι ὁ Τυνδάρεως, πάντας εἶπεν ἐξορκίσαι τοὺς μνηστῆρας βοηθήσειν, ἐὰν ὁ προκριθεὶς νυμφίος ὑπὸ ἄλλου τινὸς ἀδικῆται περὶ τὸν γάμον. ἀκούσας δὲ τοῦτο Τυνδάρεως τοὺς μνηστῆρας ἐξορκίζει, καὶ Μενέλαον μὲν αὐτὸς αἱρεῖται νυμφίον, Ὀδυσσεῖ δὲ παρὰ Ἰκαρίου μνηστεύεται Πηνελόπην.