Prevod

Pripovedujejo, da je poveljnik vernikov Harun ar Rašid neko noč ležal med dvema sužnjama, eno iz Medine in drugo iz Kufe. Kufčanka mu je masirala roke, Medinčanka pa noge in ob tem spravljala »blago« pokonci. Kufčanka ji je rekla: »Vidim, da si si ves kapital prilastila zase. Daj še meni moj delež.« Medinčanka je odgovorila: »Malik mi je pripovedoval po Hišamu ibn Urvi, ta pa po svojem očetu, da je prerok ﷺ rekel: ‘Kdor oživi mrtvo zemljo, pripada njemu in njegovim potomcem.’« Kufčanka je počakala, da je bila druga nepazljiva, jo odrinila in ga prijela z obema rokama ter rekla: »Al Amaš nam je pripovedoval po Hajthami, ta pa po Abd Allahu ibn Masudu, da je prerok ﷺ rekel: ‘Plen pripada tistemu, ki ga ujame, ne tistemu, ki ga prežene iz skrivališča.’«

Pripovedujejo tudi, da je Harun ar Rašid legel s tremi sužnjami, eno iz Meke, drugo iz Medine in tretjo iz Iraka. Medinčanka je segla po njegovem udu in ga dražila, dokler ni otrdel. Tedaj je Mekanka planila k njemu in ga potegnila k sebi. Medinčanka ji je rekla: »Kakšna predrznost je to? Malik mi je pripovedoval po Az Zuhriju, ta po Abd Allahu ibn Salimu in ta po Saidu ibn Zajdu, da je Božji poslanec ﷺ rekel: ‘Kdor oživi mrtvo zemljo, je njegova.’« Mekanka je odgovorila: »Sufjan nam je pripovedoval po Abu az Zinadu, ta po Al Aradžu in ta po Abu Hurajri, da je Božji poslanec ﷺ rekel: ‘Plen pripada tistemu, ki ga ujame, ne tistemu, ki ga prežene iz skrivališča.’« Iračanka je obe odrinila od njega in rekla: »Ta je moj, dokler ne končata svojega prepira.«