Prevod

Nekoč sta živela kokoška in petelinček, ki sta se hotela skupaj odpraviti na pot. Petelinček je izdelal lep voz s štirimi rdečimi kolesi in vanj vpregel štiri miške. Kokoška in petelinček sta sedla nanj in se odpeljala. Kmalu sta srečala mačko, ki ju je vprašala: »Kam pa gresta?« Petelinček je odgovoril: »Kar naprej do hiše gospoda Korbesa.«

»Vzemita me s seboj,« je rekla mačka. Petelinček je odgovoril: »Prav rada, zadaj sedi, da spredaj ne padeš dol. Le pazite, da mi ne umažete rdečih kolesc.

Kolesca, vrtite se, miške, oglasite se, kar naprej do hiše gospoda Korbesa!« Potem je prišel mlinski kamen, nato jajce, nato raca, nato bucika in nazadnje še šivanka. Vsi so sedli na voz in se peljali z njima. Ko pa so prispeli do hiše gospoda Korbesa, ga ni bilo doma. Miške so odpeljale voz v skedenj, kokoška in petelinček sta zletela na prečko, mačka se je namestila v kaminu, raca v koritu pri vodnjaku, jajce se je zavilo v brisačo, bucika se je zapičila v blazino na stolu, šivanka je skočila na posteljo, naravnost v vzglavnik, mlinski kamen pa se je namestil nad vrata. Tedaj je gospod Korbes prišel domov, stopil h kaminu in hotel zakuriti, pa mu je mačka vrgla pepel po vsem obrazu. Hitro je stekel v kuhinjo in se hotel umiti, pa mu je raca brizgnila vodo v obraz. Hotel se je obrisati z brisačo, a se mu je jajce prikotalilo naproti, se razbilo in mu zlepilo oči. Hotel si je odpočiti in je sedel na stol, pa ga je zbodla bucika. Razjezil se je in se vrgel na posteljo, a ko je položil glavo na vzglavnik, ga je zbodla šivanka, da je zavpil in hotel ves besen pobegniti v širni svet. Ko pa je prišel do hišnih vrat, je mlinski kamen padel nanj in ga ubil. Gospod Korbes je moral biti res hudoben človek.