Prevod

1. Med Ajolovimi sinovi je bil Atamant, ki je vladal Beotiji. Z Nefelo je imel sina Friksa in hčer Helo. Pozneje se je poročil z Ino, ki mu je rodila Learha in Melikerta. Ina je kovala zle naklepe proti Nefelinima otrokoma in pregovorila žene, naj prepražijo pšenico. Te so jo skrivaj jemale svojim možem in storile, kakor jim je naročila. Ker je bila posejana pšenica prepražena, zemlja tisto leto ni obrodila. Atamant je zato poslal odposlance v Delfe, da bi izvedel, kako odpraviti nerodovitnost. Ina pa jih je pregovorila, naj povedo, da je preročišče napovedalo konec nerodovitnosti, če Friksa žrtvujejo Zevsu. Ko je Atamant to slišal, je pod pritiskom prebivalcev dežele pripeljal Friksa k oltarju. Toda Nefela ga je skupaj s hčerjo odnesla in jima dala zlatorunega ovna, ki ga je dobila od Hermesa. Oven ju je ponesel po zraku čez kopno in morje. Ko so prispeli nad morje med Sigejem in Hersonezom, je Hela zdrsnila v globino in tam umrla; po njej so to morje poimenovali Helespont. Friks pa je prišel v Kolhido, kjer je vladal Ajet, sin Helija in Perzeide ter brat Kirke in Pasifae, s katero se je poročil Minos. Ajet ga je gostoljubno sprejel in mu dal za ženo eno svojih hčera, Halkiopo. Friks je zlatorunega ovna žrtvoval Zevsu, zavetniku ubežnikov, njegovo runo pa podaril Ajetu. Ta ga je pritrdil na hrast v Aresovem gaju. Halkiopa je Friksu rodila sinove Arga, Melasa, Frontisa in Kitisora.

2. Pozneje je Atamant zaradi Herine jeze izgubil tudi otroka, ki ju je imel z Ino. Sam je namreč v blaznosti s puščico ustrelil Learha, Ina pa se je z Melikertom vrgla v morje.

Ko so ga izgnali iz Beotije, je boga vprašal, kje naj se naseli. Preročišče mu je naročilo, naj se naseli tam, kjer ga bodo pogostile divje živali. Prepotoval je mnogo dežel, dokler ni naletel na volkove, ki so jedli kose ovac. Ko so ga zagledali, so pustili plen, ki so si ga delili, in zbežali. Atamant se je tam naselil in deželo po sebi poimenoval Atamantija. Poročil se je s Temisto, Hipsejevo hčerjo, in imel z njo sinove Levkona, Eritrija, Shojneja in Ptoa.

3. Sizif, Ajolov sin, je ustanovil Efiro, ki se zdaj imenuje Korint, in se poročil z Merope, Atlantovo hčerjo. Rodil se jima je sin Glavk, temu pa je Evrimeda rodila Belerofonta, ki je ubil ogenj bruhajočo Himero. Sizif je v Hadu kaznovan tako, da z rokami in glavo vali skalo ter jo skuša spraviti čez vrh, a vsakokrat, ko jo potisne navzgor, se spet zvali nazaj. To kazen prestaja zaradi Ajgine, Asopove hčere. Pravijo namreč, da je Asopu, ko je iskal svojo hčer, razkril, da jo je skrivaj ugrabil Zevs.

4. Dejon, ki je kraljeval v Fokidi, se je poročil z Diomedo, Ksútovo hčerjo. Rodili so se mu hči Asterodija in sinovi Ajnet, Aktor, Filak in Kefal. Kefal se je poročil s Prokrido, Erehtejevo hčerjo, pozneje pa ga je ugrabila Eos, ki se je zaljubila vanj.

5. Perier je zavzel Meseno in se poročil z Gorgofono, Perzejevo hčerjo, ki mu je rodila sinove Afareja, Levkipa, Tindareja in Ikarija. Mnogi pa pravijo, da Perier ni bil Ajolov sin, temveč sin Kinorta, Amiklovega sina. Zato bomo o Perierovih potomcih povedali več pri Atlantovem rodu.

6. Magnes se je poročil z vodno nimfo, ki mu je rodila sinova Polidekta in Diktisa. Ta sta naselila Serif.

7. Salmonej je sprva prebival v Tesaliji, pozneje pa je prišel v Elido in tam ustanovil mesto. Bil je ošaben in se je hotel izenačiti z Zevsom, zato je bil kaznovan zaradi svoje brezbožnosti. Trdil je namreč, da je Zevs, si prilastil njemu namenjene žrtve in ukazal, naj žrtvujejo njemu. Za vozom je vlekel posušene kože skupaj z bronastimi kotli in govoril, da grmi, v nebo pa je metal goreče bakle in govoril, da bliska. Zevs ga je udaril s strelo ter uničil mesto, ki ga je ustanovil, in vse njegove prebivalce.

8. Tiro, hči Salmoneja in Alkidike, je odraščala pri Salmonejevem bratu Kreteju. Zaljubila se je v rečnega boga Enipeja, nenehno hodila k njegovim vodam in jim tožila o svojem hrepenenju. Pozejdon je privzel Enipejevo podobo in legel z njo. Skrivaj je rodila dvojčka in ju izpostavila. Mimo kraja, kjer sta ležala dojenčka, so prišli konjski pastirji; ena izmed kobil je s kopitom zadela enega od otrok in mu na obrazu pustila modrico. Pastir je oba otroka vzel k sebi in ju vzredil. Tistega z modrico je poimenoval Pelias, drugega pa Nelej. Ko sta odrasla, sta prepoznala svojo mater in ubila njeno mačeho Sidero. Izvedela sta namreč, da je grdo ravnala z njuno materjo, in jo napadla. Sidero se je zatekla v Herino svetišče, a jo je Pelias zaklal kar pri oltarjih. Tudi sicer je vse življenje preziral Hero.

9. Pozneje sta se sprla. Nelej je bil izgnan, prišel je v Meseno in ustanovil Pilos. Poročil se je s Hlorido, Amfionovo hčerjo, ki mu je rodila hčer Pero ter sinove Tavra, Asterija, Pilaona, Deimaha, Evribija, Epilaja, Frasija, Evrimena, Evagora, Alastorja, Nestorja in Periklimena. Periklimenu je Pozejdon podaril sposobnost spreminjanja podobe. Ko je Herakles pustošil Pilos, se je Periklimen med bojem spreminjal zdaj v leva, zdaj v kačo, zdaj v čebelo, a ga je Herakles ubil skupaj z drugimi Nelejevimi sinovi. Rešil se je le Nestor, ker je odraščal pri Gerenijcih. Poročil se je z Anaksibijo, Kratejevo hčerjo, in imel z njo hčeri Pejzidiko in Polikasto ter sinove Perzeja, Stratiha, Areta, Ehefrona, Pejzistrata, Antiloha in Trazimeda.

10. Pelias je prebival v Tesaliji. Poročil se je z Anaksibijo, Biantovo hčerjo, po pripovedovanju nekaterih pa s Filomaho, Amfionovo hčerjo. Rodili so se mu sin Akast in hčere Pejzidika, Pelopeja, Hipotoa in Alkestida.

11. Kretej je ustanovil Jolk in se poročil s Tiro, Salmonejevo hčerjo, ki mu je rodila sinove Ajzona, Amitaona in Fereta. Amitaon je prebival v Pilosu in se poročil z Idomene, Feretovo hčerjo. Rodila sta se mu sinova Biant in Melampod. Melampod je živel na podeželju. Pred njegovim domom je rasel hrast, v katerem je bilo kačje gnezdo. Ko so služabniki ubili kače, je zbral drva in njihova trupla sežgal, kačje mladiče pa vzredil. Ko so ti odrasli, so se mu med spanjem približali z obeh strani in mu z jeziki očistili ušesa. Prebudil se je prestrašen in ugotovil, da razume glasove ptic, ki so letale nad njim. Iz njihovih besed je izvedel za prihodnje dogodke in jih napovedoval ljudem. Naučil se je tudi vedeževanja iz žrtev, po srečanju z Apolonom ob Alfeju pa je postal izvrsten vedeževalec.

12. Biant je snubil Pero, Nelejevo hčer. Ker je imela veliko snubcev, je Nelej rekel, da jo bo dal tistemu, ki mu pripelje Filakove krave. Te so bile v Filaki, varoval pa jih je pes, ki se mu ni mogel približati ne človek ne zver. Ker Biant krav ni mogel ukrasti, je prosil brata za pomoč.

Melampod mu je obljubil pomoč in napovedal, da ga bodo pri kraji zalotili in da bo eno leto preživel v ujetništvu, nato pa dobil krave. Po tej obljubi je odšel v Filako. Kakor je napovedal, so ga pri kraji zalotili in ga zvezanega zaprli v neko stavbo. Ko je do izteka leta ostalo le še malo časa, je zaslišal črve, skrite v ostrešju. Eden je spraševal, kolikšen del trama so že preglodali, drugi pa so odgovarjali, da ga je ostalo zelo malo. Takoj je naročil, naj ga prestavijo v drugo stavbo. To so storili in kmalu zatem se je prva stavba sesula. Filak se je začudil, in ko je izvedel, da je Melampod izvrsten vedeževalec, ga je osvobodil ter prosil, naj mu pove, kako bi njegov sin Ifikl lahko imel otroke. Melampod je obljubil, da mu bo pomagal, če v zameno dobi krave. Žrtvoval je dva bika, ju razkosal in priklical ptice. Prišel je jastreb in Melampod je od njega izvedel, da je Filak nekoč skopil ovne in še krvavi nož odložil poleg Ifikla. Deček se je prestrašil in zbežal, Filak pa je nož zapičil v sveti hrast. Lubje ga je nato preraslo in skrilo. Jastreb je povedal, da bo Ifikl spočel sina, če bodo našli nož, z njega postrgali rjo in mu jo deset dni dajali piti. Ko je Melampod to izvedel od jastreba, je našel nož, z njega postrgal rjo in jo deset dni dajal piti Ifiklu. Temu se je nato rodil sin Podark. Melampod je krave odgnal v Pilos, dobil Nelejevo hčer in jo dal bratu za ženo. Nekaj časa je še prebival v Meseni. Ko pa je Dioniz ženskam v Argosu poslal blaznost, jih je ozdravil v zameno za del kraljestva in se skupaj z Biantom naselil tam.

13. Biantu in Peri se je rodil Talaos. Talaos in Lizimaha, hči Abanta, Melampodovega sina, sta imela Adrasta, Partenopeja, Pronaksa, Mekisteja, Aristomaha in Erifilo, s katero se je poročil Amfiaraj.

Partenopeju se je rodil Promah, ki se je z epigoni odpravil na vojno proti Tebam, Mekisteju pa Evrial, ki je šel v Trojo. Pronaksu se je rodil Likurg. Adrast in Amfitea, Pronaksova hči, sta imela hčere Argejo, Dej pilo in Ajgialejo ter sinova Ajgialeja in Kianipa.

14. Feret, Kretejev sin, je ustanovil Fere v Tesaliji in imel sinova Admeta in Likurga. Likurg se je naselil v okolici Nemeje in se poročil z Evridiko, po pripovedovanju nekaterih pa z Amfiteo. Rodil se mu je Ofelt, ki so ga pozneje imenovali Arhemor.

15. Ko je Admet kraljeval v Ferah, mu je služil Apolon. Admet je tedaj snubil Alkestido, Peliasovo hčer. Pelias je obljubil, da bo hčer dal tistemu, ki bo v voz vpregel leva in merjasca. Apolon ju je vpregel in izročil Admetu; ta je voz pripeljal k Peliasu in dobil Alkestido. Ob poroki je daroval žrtve, a je pozabil žrtvovati Artemidi. Zato je, ko je odprl spalnico, našel v njej množico zvitih kač. Apolon mu je naročil, naj pomiri boginjo, pri mojrah pa je izprosil, da bi bil Admet ob svoji smrtni uri rešen smrti, če bi kdo prostovoljno privolil umreti namesto njega. Ko je prišel dan njegove smrti, zanj nista hotela umreti ne oče ne mati, zato je namesto njega umrla Alkestida. Kore jo je nato poslala nazaj na svet; po pripovedovanju nekaterih pa jo je Herakles pripeljal nazaj k Admetu, potem ko se je spopadel s Hadom.

16. Ajzonu, Kretejevemu sinu, in Polimedi, Avtolikovi hčeri, se je rodil Jazon. Prebival je v Jolku, kjer je po Kreteju kraljeval Pelias. Ko je Pelias vprašal preročišče o svoji vladavini, mu je bog napovedal, naj se varuje človeka z enim samim sandalom. Sprva ni razumel prerokbe, pozneje pa mu je njen pomen postal jasen. Ob morju je namreč prirejal žrtvovanje Pozejdonu in poleg mnogih drugih nanj povabil tudi Jazona. Ta je zaradi ljubezni do poljedelstva živel na podeželju in je pohitel na žrtvovanje. Ko je prečkal reko Anavros, je v toku izgubil en sandal in iz vode prišel le z drugim. Pelias ga je zagledal in se spomnil prerokbe. Pristopil je k njemu in ga vprašal, kaj bi storil, če bi imel oblast in bi mu preročišče napovedalo, da ga bo ubil eden od meščanov. Jazon je odgovoril, da bi mu ukazal prinesti zlato runo. Bodisi mu je ta misel prišla sama od sebe bodisi jo je navdihnila Herina jeza, da bi Medeja prišla Peliasu v pogubo, saj ta Here ni častil. Ko je Pelias to slišal, je Jazonu nemudoma ukazal, naj gre po runo. To je v Kolhidi viselo na hrastu v Aresovem gaju, varoval pa ga je zmaj, ki nikoli ni spal. Jazon, ki so ga poslali ponj, je za pomoč prosil Arga, Friksovega sina. Ta je po Ateninih navodilih zgradil ladjo s petdesetimi vesli, ki so jo po njenem graditelju poimenovali Argo. Atena je v njen kljun vdelala govoreči kos lesa iz dodonskega hrasta. Ko je bila ladja zgrajena, je Jazon vprašal preročišče in bog mu je dovolil odpluti, potem ko zbere najboljše junake Grčije. Zbrali so se tile: Tifis, Hagnijev sin, ki je krmaril ladjo; Orfej, Ojagrov sin; Zetes in Kalais, Borejeva sinova; Kastor in Polidevk, Zevsova sinova; Telamon in Pelej, Ajakova sinova; Herakles, Zevsov sin; Tezej, Ajgejev sin; Idas in Linkej, Afarejeva sinova; Amfiaraj, Ojklejev sin; Kajnej, Koronov sin; Palajmon, Hefajstov ali Ajtolov sin; Kefej, Alejev sin; Laert, Arkezijev sin; Avtolik, Hermesov sin; Atalanta, Shojnejeva hči; Menojtij, Aktorjev sin; Aktor, Hipasov sin; Admet, Feretov sin; Akast, Peliasov sin; Evrit, Hermesov sin; Meleager, Ojnejev sin; Ankaj, Likurgov sin; Evfem, Pozejdonov sin; Pojant, Tavmakov sin; But, Teleontov sin; Fan in Stafil, Dionizova sinova; Ergin, Pozejdonov sin; Periklimen, Nelejev sin; Avgias, Helijev sin; Ifikl, Testijev sin; Argos, Friksov sin; Evrial, Mekistejev sin; Penelej, Hipalmov sin; Lejt, Alektorjev sin; Ifit, Navbolov sin; Askalaf in Jalmen, Aresova sinova; Asterij, Kometov sin; in Polifem, Elatov sin.

17. Pod Jazonovim poveljstvom so odpluli in pristali na Lemnosu. Otok je bil tedaj brez moških, vladala pa mu je Hipsipila, Toantova hči. Vzrok je bil naslednji. Ženske na Lemnosu niso častile Afrodite, zato jih je boginja navdala s smradom. Njihovi možje so si zato iz bližnje Trakije pripeljali ujetnice in spali z njimi. Ponižane Lemnošanke so pomorile svoje očete in može. Le Hipsipila je svojega očeta Toanta skrila in ga rešila. Ko so torej junaki pristali na Lemnosu, kjer so vladale ženske, so se združili z njimi. Hipsipila je legla z Jazonom in mu rodila sinova Evneja in Nebrofona.

18. Z Lemnosa so odpluli k Dolioncem, ki jim je kraljeval Kizik. Ta jih je prijazno sprejel. Ponoči so odpluli od tam, a so jih zajeli nasprotni vetrovi in so nevede znova pristali pri Dolioncih. Ti so jih imeli za pelazgijsko vojsko, saj so jih Pelazgi nenehno napadali, in tako so se ponoči spopadli, ne da bi katera od strani prepoznala drugo. Argonavti so ubili mnogo ljudi, med njimi tudi Kizika. Ko so ob dnevni svetlobi spoznali svojo zmoto, so žalovali, si ostrigli lase in Kizika pokopali z velikimi častmi. Po pogrebu so odpluli in pristali v Miziji.

19. Tam so pustili Herakla in Polifema. Hilasa, Tejodamantovega sina in Heraklovega ljubljenca, so namreč poslali po vodo, zaradi njegove lepote pa so ga ugrabile nimfe.

Polifem je zaslišal njegov krik, izvlekel meč in pohitel za njim, ker je mislil, da ga odvajajo razbojniki. Srečal je Herakla in mu povedal, kaj se je zgodilo. Medtem ko sta oba iskala Hilasa, je ladja odplula. Polifem je v Miziji ustanovil mesto Kios in mu kraljeval, Herakles pa se je vrnil v Argos.

Herodor pa pravi, da Herakles takrat sploh ni odplul z njimi, temveč je služil pri Omfali. Ferekid pripoveduje, da so ga pustili v tesalskih Afetah, ker je Argo spregovorila in rekla, da ne more nositi njegove teže. Demarat izročilo podaja drugače: po njem je Herakles priplul vse do Kolhide. Dionizij pa celo pravi, da je bil vodja argonavtov.

20. Iz Mizije so odšli v deželo Bebrikov, ki ji je kraljeval Amik, sin Pozejdona in nimfe Bitinide. Ker je bil silno močan, je tujce, ki so pristali v njegovi deželi, prisilil v pestni boj in jih tako ubijal. Tudi tedaj je prišel k Argu in najboljšega med njimi izzval na dvoboj. Polidevk je sprejel izziv in ga s pestjo udaril v komolec ter ubil. Ko so Bebriki planili nadenj, so junaki pograbili orožje in jih veliko pobili med begom.

21. Od tam so odpluli v Salmides v Trakiji, kjer je prebival slepi vedeževalec Finej. Nekateri pravijo, da je bil Agenorjev sin, drugi pa, da je bil Pozejdonov. Tudi o njegovi slepoti pripovedujejo različno: po nekaterih so ga oslepili bogovi, ker je ljudem napovedoval prihodnost; po drugih Borej in argonavti, ker je na prigovarjanje mačehe oslepil lastna sinova; po tretjih pa Pozejdon, ker je Friksovim sinovom pokazal morsko pot iz Kolhide v Grčijo. Bogovi so mu poslali tudi harpije. Bile so krilate, in kadar so pred Fineja postavili mizo z jedjo, so priletele z neba, večino hrane odnesle, tisto malo, kar so pustile, pa navdale s tolikšnim smradom, da je ni mogel jesti. Argonavti so hoteli izvedeti, kako naj nadaljujejo plovbo, in Finej jim je obljubil napotke, če ga rešijo harpij. Postavili so mu mizo z jedmi in harpije so nenadoma s krikom priletele ter pograbile hrano. Ko sta jih zagledala Borejeva sinova Zetes in Kalais, ki sta prav tako imela krila, sta izvlekla meča in jih zasledovala po zraku. Harpijam je bilo usojeno, da umrejo od rok Borejevih sinov, Borejevima sinovoma pa, da umreta, če zasledovanih ne ujameta. Med begom je ena izmed harpij padla v reko Tigris na Peloponezu, ki se po njej zdaj imenuje Harpis. Nekateri to harpijo imenujejo Nikotoa, drugi Aelopoda. Druga, imenovana Okipeta, po nekaterih Okitoa, Heziod pa jo imenuje Okipoda, je bežala ob Propontidi in prišla vse do Ehinadskih otokov, ki se po njej zdaj imenujejo Strofadi. Ko jih je dosegla, se je namreč obrnila, nato pa je na obali od izčrpanosti padla skupaj s svojim zasledovalcem. Apolonij pa v Argonavtih pravi, da so harpije zasledovali do Strofadskih otokov in jim niso storili ničesar, potem ko so prisegle, da Fineja ne bodo več nadlegovale.

22. Ko je bil Finej rešen harpij, je argonavtom razkril pot in jim dal nasvete glede morskih skal, imenovanih Simplegade. Bile so ogromne in so pod silo vetrov treščile druga ob drugo ter zapirale morski prehod. Nad njimi se je valila gosta megla in razlegal se je silen trušč; niti ptice niso mogle leteti med njimi. Naročil jim je, naj med skale spustijo golobico. Če jo vidijo srečno preleteti, naj pogumno plujejo skoznje, če pa pogine, naj si ne skušajo na silo utreti poti. Ko so to slišali, so odpluli. V bližini skal so s premca spustili golobico; med letom ji je trk skal odščipnil konice repnih peres. Počakali so, da so se skale razmaknile, nato pa ob Herini pomoči z vso močjo veslali skoznje. Ladji je odsekalo le konice okrasja na krmi. Od takrat so Simplegade obstale, saj jim je bilo usojeno, da se za vselej ustavijo, ko med njimi priplove ladja.

23. Argonavti so prispeli k Mariandincem, kjer jih je kralj Lik prijazno sprejel. Tam je umrl vedeževalec Idmon, ki ga je napadel merjasec, umrl pa je tudi Tifis. Ankaj je prevzel krmarjenje ladje. Pluli so mimo Termodonta in Kavkaza ter prišli do reke Fazis v Kolhidi. Ko so ladjo zasidrali, je Jazon odšel k Ajetu, mu povedal, kaj mu je naročil Pelias, in ga prosil, naj mu izroči runo. Ajet mu ga je obljubil, če sam vpreže bika z bronastimi nogami. Imel je namreč dva divja, izredno velika bika, Hefajstovo darilo, ki sta imela bronaste noge in sta iz gobcev bruhala ogenj. Naročil mu je, naj ju vpreže in poseje zmajeve zobe. Od Atene je namreč dobil polovico zob, katerih drugo polovico je Kadmos posejal v Tebah. Medtem ko je Jazon premišljeval, kako bi mogel vpreči bika, se je vanj zaljubila Medeja. Bila je hči Ajeta in Idije, Okeanove hčere, ter vešča čarovnij. Ker se je bala, da ga bosta bika pokončala, mu je brez očetove vednosti obljubila, da mu bo pomagala pri vpreganju in mu izročila runo, če priseže, da jo bo vzel za ženo in jo odpeljal s seboj v Grčijo. Jazon je prisegel in Medeja mu je dala čarobno mazilo. Naročila mu je, naj si, preden bo vpregel bika, z njim namaže ščit, kopje in telo. Povedala je, da ga po tem en dan ne bo mogel poškodovati ne ogenj ne železo. Razkrila mu je tudi, da bodo po setvi zob iz zemlje zrasli oboroženi možje in ga napadli. Ko jih zagleda zbrane, naj od daleč vrže mednje kamne, in ko se bodo zaradi tega začeli bojevati med seboj, naj jih pobije. Jazon je poslušal njene besede, se namazal z mazilom in odšel v gaj ob svetišču iskat bika. Planila sta nadenj in bruhala silen ogenj, a ju je vpregel. Ko je posejal zobe, so iz zemlje vzklili oboroženi možje. Kjer jih je videl največ, je neopazno vrgel kamen mednje, nato pa stopil k njim, ko so se bojevali med seboj, in jih pobijal. Čeprav je bika vpregel, mu Ajet ni hotel dati runa, temveč je sklenil zažgati Argo in pobiti ljudi na njej. Medeja ga je prehitela: ponoči je Jazona odpeljala k runu, s čarobnimi pripravki uspavala zmaja, ki ga je varoval, in se z Jazonom in runom vrnila na Argo. Spremljal jo je tudi brat Absirt. Še isto noč so vsi skupaj odpluli.

24. Ko je Ajet izvedel, kaj je Medeja storila, se je pognal za ladjo. Medeja je opazila, da se približuje, zato je ubila brata, ga razkosala in njegove ude pometala v morje. Ajet je zbiral sinove ude in zato zaostal v zasledovanju. Vrnil se je, pokopal dele sinovega telesa, ki jih je rešil iz morja, in kraj poimenoval Tomi.

Za Argom je poslal mnogo Kolhijcev in jim zagrozil, da jih bo, če ne pripeljejo Medeje, doletela kazen, namenjena njej. Razšli so se in jo iskali vsak na svojem koncu. Ko so argonavti že pluli ob reki Eridan, jim je Zevs, jezen zaradi Absirtovega umora, poslal silovit vihar in jih zavedel na napačno pot. Med plovbo mimo Absirtovih otokov je ladja spregovorila: Zevsova jeza ne bo minila, dokler ne odidejo v Avzonijo in jih Kirka ne očisti krivde za Absirtov umor. Pluli so mimo dežel Ligurov in Keltov, prečkali Sardinsko morje, obšli Tirenijo in prišli na Ajajo. Tam so se kot proseči zatekli h Kirki in se očistili.

25. Ko so pluli mimo siren, je Orfej s svojo pesmijo preglasil njihovo petje in zadržal argonavte. Le But je skočil v morje in zaplaval k njim, a ga je Afrodita odnesla in naselila v Lilibaju. Za sirenami so ladjo čakale Haribda, Skila in Plankte, tavajoče skale, nad katerimi so se dvigali silni plameni in dim. Toda Tetida je na Herino prošnjo z nereidami varno vodila ladjo mimo njih. Obpluli so Trinakijo, otok, kjer se je paslo Helijevo govedo, in prispeli na fajáški otok Kerkira, ki mu je kraljeval Alkinoj. Med Kolhijci, ki ladje niso mogli najti, so se nekateri naselili ob Keravnijskih gorah, drugi pa so odšli v Ilirijo in naselili Absirtove otoke. Nekateri so prišli k Fajakom, tam našli Argo in od Alkinoja zahtevali, naj jim izroči Medejo. Alkinoj je rekel, da jo bo, če je že legla z Jazonom, prepustil njemu, če pa je še devica, jo bo poslal nazaj k očetu. Alkinojeva žena Areta je pohitela in Medejo združila z Jazonom. Tako so se Kolhijci naselili med Fajaki, argonavti pa so z Medejo odpluli.

26. Med nočno plovbo jih je zajel silovit vihar. Apolon je stopil na Melantijske grebene, izstrelil puščico proti morju in razsvetlil temo. V bližini so zagledali otok in pristali na njem. Ker se jim je tako nepričakovano prikazal, so ga poimenovali Anafe. Postavili so oltar Apolonu Sijočemu, mu žrtvovali in pripravili gostijo. Dvanajst služabnic, ki jih je Areta podarila Medeji, je med zabavo zbadalo junake; od tod navada, da se še danes ob tem žrtvovanju šaljivo zbadajo z ženskami. Ko so odpluli od tam, jim je Talos preprečil pristanek na Kreti. Nekateri pravijo, da je pripadal bronastemu rodu, drugi pa, da ga je Hefajst podaril Minosu. Bil je bronast mož, čeprav ga nekateri opisujejo kot bika. Imel je eno samo žilo, ki je segala od vratu do gležnjev, na njenem koncu pa je bil zabit bronast žebelj. Talos je vsak dan trikrat obtekel otok in ga varoval. Ko je torej zagledal Argo, ki se je približevala, je vanjo metal kamenje.

Medeja ga je prevarala in pogubil se je. Po pripovedovanju nekaterih mu je s čarobnimi pripravki poslala blaznost; po drugih mu je obljubila nesmrtnost in izvlekla žebelj, tako da je iz njega iztekla vsa božanska kri in je umrl. Nekateri pa pravijo, da ga je Pojant s puščico zadel v gleženj in ga ubil. Tam so ostali eno noč, nato pa pristali na Ajgini, da bi zajeli vodo. Pri tem so med seboj tekmovali. Od tam so pluli mimo Evboje in Lokride ter prispeli v Jolk. Celotno plovbo so opravili v štirih mesecih.

27. Pelias je izgubil upanje, da se bodo argonavti vrnili, in je hotel ubiti Ajzona. Ta ga je prosil, naj mu dovoli, da si sam vzame življenje. Med žrtvovanjem je brez strahu popil bikovo kri in umrl. Jazonova mati je preklela Peliasa in se obesila, za seboj pa pustila majhnega sina Promaha. Pelias je ubil tudi tega otroka.

Ko se je Jazon vrnil, je izročil runo, za krivice, ki jih je utrpel, pa se je hotel maščevati in je čakal na primerno priložnost. Najprej je z junaki odplul na Istem in ladjo posvetil Pozejdonu, nato pa prosil Medejo, naj najde način, da bo Pelias plačal za svoje zločine.

Medeja je odšla v Peliasovo palačo in njegove hčere pregovorila, naj očeta razkosajo in skuhajo. Obljubila je, da ga bo s čarobnimi pripravki pomladila. Da bi ji verjele, je razkosala in skuhala ovna ter ga spremenila v jagnje. Hčere so ji verjele, razkosale očeta in ga skuhale.

Akast je skupaj s prebivalci Jolka pokopal očeta, Jazona in Medejo pa izgnal iz mesta.

28. Prišla sta v Korint in deset let živela srečno. Ko pa je korintski kralj Kreont svojo hčer Glavko obljubil Jazonu za ženo, je ta zapustil Medejo in se poročil z njo. Medeja je klicala na pomoč bogove, pri katerih je Jazon prisegel, in mu znova in znova očitala nehvaležnost. Nevesti je poslala oblačilo, prepojeno s strupom; ko si ga je ta nadela, je skupaj z očetom, ki ji je priskočil na pomoč, zgorela v silovitem ognju. Nato je ubila svoja sinova, ki ju je imela z Jazonom, Mermera in Feresa, ter na vozu s krilatimi zmaji, ki ga je dobila od Helija, pobegnila v Atene. Pripovedujejo pa tudi, da je ob begu otroka, ki sta bila še majhna, pustila kot priprošnjika pri oltarju Here Akraje; Korinčani so ju od tam odvlekli in ubili. Medeja je prišla v Atene, se tam poročila z Egejem in mu rodila sina Meda. Pozneje je spletkarila proti Tezeju, zato so jo skupaj s sinom izgnali iz Aten. Med je podjarmil mnoga barbarska ljudstva in vso deželo pod svojo oblastjo poimenoval Medija; umrl je na vojnem pohodu proti Indijcem. Medeja pa se je neprepoznana vrnila v Kolhido. Ko je izvedela, da je njenemu očetu Ajetu brat Perz odvzel kraljestvo, je Perza ubila in očetu vrnila kraljevsko oblast.