Prevod
1. Ker smo ob obravnavi Inahovega rodu že predstavili potomce od Bela do Heraklidov, zdaj povejmo še zgodbo o Agenorju. Kakor smo že povedali, je Libija Pozejdonu rodila dva sinova, Bela in Agenorja. Bel je vladal Egipčanom in imel že omenjene potomce, Agenor pa je prišel v Fenicijo, se poročil s Telefaso in imel z njo hčer Evropo ter sinove Kadma, Fojniksa in Kilika. Nekateri pravijo, da Evropa ni bila Agenorjeva, temveč Fojniksova hči. Zevs se je zaljubil vanjo in se, †ko je odplul z Rodosa, spremenil v krotkega bika; ko mu je sedla na hrbet, jo je čez morje odnesel na Kreto. Tam se je združil z njo in rodila je Minosa, Sarpedona in Radamanta; po Homerju pa je bil Sarpedon sin Zevsa in Belerofontove hčere Laodamije. Ko je Evropa izginila, je njen oče Agenor poslal sinove, naj jo poiščejo, in jim naročil, naj se ne vračajo, dokler je ne najdejo. Iskat sta jo šla tudi njena mati Telefasa in Tazos, Pozejdonov sin, po Ferekidovih besedah pa Kilikov. Čeprav so jo iskali vsepovsod, Evrope niso mogli najti, zato so opustili misel na vrnitev domov in se naselili vsak drugje: Fojniks v Feniciji, Kilik pa v njeni bližini, kjer je vso deželo pod svojo oblastjo ob reki Piram poimenoval Kilikija. Kadmos in Telefasa sta se naselila v Trakiji. Tudi Tazos se je naselil v Trakiji, kjer je ustanovil mesto Tazos.
2. Kretski vladar Asterij se je poročil z Evropo in vzgajal njene sinove. Ko so odrasli, so se sprli med seboj, saj so se zaljubili v mladeniča po imenu Milet, sina Apolona in Areje, Kleohove hčere. Ker je bil mladenič bolj naklonjen Sarpedonu, je Minos začel vojno in zmagal. Druga dva sta pobegnila: Milet je pristal v Kariji in tam ustanovil mesto, ki ga je po sebi poimenoval Milet, Sarpedon pa se je pridružil Kiliku v vojni proti Likijcem v zameno za del njihove dežele in zavladal Likiji. Zevs mu je naklonil življenje, dolgo tri človeške rodove. Nekateri pa pravijo, da so se zaljubili v Atimnija, sina Zevsa in Kasiopeje, ter se sprli zaradi njega. Radamant je otočanom postavljal zakone, pozneje pa je zbežal v Beotijo in se poročil z Alkmeno; po smrti skupaj z Minosom sodi v Hadu. Minos je živel na Kreti in sestavil zakone. Poročil se je s Pasifao, hčerjo Helija in Perzeide, po Asklepiadovih besedah pa s Kreto, Asterijevo hčerjo. Imel je sinove Katreja, Devkaliona, Glavka in Androgeja ter hčere Akalo, Ksenodiko, Ariadno in Fajdro; z nimfo Parejo je imel Evrimedonta, Nefaliona, Hriseja in Filolaja, z Deksitejo pa Evksantija.
3. Ko je Asterij umrl brez otrok, je Minos hotel zavladati Kreti, vendar so mu to preprečevali. Trdil je, da so mu kraljevsko oblast podelili bogovi, in da bi mu verjeli, je izjavil, da se bo izpolnilo vse, za kar bo molil. Med žrtvovanjem Pozejdonu je prosil, naj se iz morskih globin prikaže bik, in obljubil, da bo žrtvoval žival, ki se bo prikazala.
Pozejdon mu je poslal čudovitega bika in Minos je prevzel kraljevsko oblast, bika pa je poslal med svoje črede in namesto njega žrtvoval drugega. Kot prvi si je pridobil oblast nad morjem in zavladal skoraj vsem otokom.
4. Pozejdon se je razjezil nanj, ker ni žrtvoval bika, zato je žival napravil divjo, v Pasifai pa vzbudil poželenje po njej. Zaljubljena v bika je za pomočnika pridobila stavbenika Dedala, ki je zaradi umora pobegnil iz Aten. Ta je izdelal leseno kravo na kolesih, jo v notranjosti izvotlil, nato pa odrl pravo kravo in z njeno kožo prevlekel leseno. Postavil jo je na travnik, kjer se je bik navadno pasel, in vanjo spravil Pasifao. Bik je prišel in se združil z njo, kakor da bi bila prava krava. Pasifaa je rodila Asterija, ki so ga imenovali Minotaver. Imel je bikov obraz, preostalo telo pa človeško. Minos ga je po navodilih nekaterih prerokb zaprl v labirint in ga tam stražil. Labirint, ki ga je zgradil Dedal, je bil stavba s tako zapletenimi zavoji, da je človek med iskanjem izhoda zašel. O Minotavru, Androgeju, Fajdri in Ariadni bomo govorili pozneje, v zgodbi o Tezeju.
