Prevod

Tudi to se je zgodilo že davno. Gospa, ki so ji pravili Nijō no Ōmiya, je bila hči nekdanjega cesarja Shirakawe in je nekdanjemu cesarju Tobi nadomeščala mater. Prebivala je severno od Druge avenije in vzhodno od reke Horikawa. Ker je njena palača propadala, jo je dal obnoviti zakladni minister Arikata, upravitelj province Bingo, da bi si s tem zaslužil ponovno imenovanje na svoj položaj. Princesa se je medtem preselila drugam. Pri njej je navadno služil dvorni glasbenik Kiyonaka, ki pa je tudi po njenem odhodu ostal v kotu poslopja za kočije. Za kurjavo ni razdiral le starih delov stavbe, temveč celo na novo postavljene podporne stebriče in dvižne polknice. Arikata se je zaradi tega pritožil nekdanjemu cesarju Tobi. Ta je poklical Kiyonako in mu rekel: »Kaj naj pomeni, da še kar ostajaš tam, čeprav princese ni več, ter razdiraš in kuriš tako stare kakor nove dele stavbe? Tisti, ki skrbi za obnovo, se je pritožil nad teboj. Predvsem pa: zakaj se še vedno zadržuješ tam, ko princese ni? Pojasni mi.« Kiyonaka je odgovoril: »Nobenega drugega razloga ni, samo za drva mi gre.« Cesar se je zasmejal in dejal: »O takšni stvari res nima smisla še naprej razpravljati. Nemudoma ga naženite!« Ta isti Kiyonaka je v času gospoda Hosshōjija dobil še drugo nalogo. Ko so izbirali jezdece za sprevod v Kasugo, so bili vsi, ki naj bi spremljali svetega konja, zadržani in nikogar ni bilo, da bi opravil službo. Kiyonaka je bil tako rekoč edini, ki je to že kdaj počel, zato mu je gospod ukazal: »Manjka nam spremstva. Vsekakor moraš prevzeti to dolžnost. Potrudi se vsaj toliko, da bo sprevod po prestolnici minil brez zapletov.« Kiyonaka je spoštljivo odvrnil: »Razumel sem in ubogal bom,« nato pa je odšel kar vse do svetišča. Gospoda je to močno ganilo in večkrat je izrazil svoje zadovoljstvo. »Izvrstno si opravil,« je rekel in mu podaril konja. Kiyonaka se je od veselja metal po tleh in vzkliknil: »Če gre tako, bi pa rad postal kar stalni sel!« Ob tem so tako tisti, ki mu je izročil gospodarjeve besede, kakor vsi navzoči planili v neustavljiv krohot. »Kaj pa je?« je vprašal gospod. Ko so mu povedali, kaj je Kiyonaka rekel, je pripomnil: »Ta pa jih zna povedati!«