Prevod

Zhang Pu, z vljudnostnim imenom Gongzhi, je bil neznanega rodu. Bil je upravnik okrožja Wu. Ko so ga poklicali nazaj na dvor, ga je pot vodila mimo gore Lu. Njegova hči si je ogledovala tamkajšnje svetišče in služabnica je pokazala na kip ter ji v šali rekla: »Tega ti bomo dali za moža.« Tisto noč je Pujeva žena sanjala, da je gospodar gore Lu prišel s snubitvenimi darovi in dejal: »Moj nevredni sin ni vreden vaše naklonjenosti, a ker ste ga blagovolili izbrati, vam prinašam ta skromni izraz hvaležnosti.« Ko se je zbudila, so se ji sanje zdele čudne. Služabnica ji je povedala, kaj se je zgodilo. Ženo je obšel strah in priganjala je Puja, naj čim prej odrinejo. Sredi reke pa se čoln ni hotel več premakniti. Vse na krovu je zajela groza. V vodo so začeli metati svoje imetje, vendar se čoln še vedno ni premaknil. Nekdo je rekel: »Vrzite hčer v vodo.« Tedaj se je čoln pomaknil naprej. Vsi so dejali: »Volja božanstva je zdaj jasna. Mar naj zaradi ene hčere pogine vsa družina?« Pu je rekel: »Tega ne morem gledati.« Povzpel se je v zgornjo kabino in legel, ženi pa naročil, naj hčer potopi v reko. Žena je namesto nje vzela osirotelo hčer Pujevega pokojnega starejšega brata. Na vodo je položila rogoznico in nanjo posadila dekle; čoln je nato lahko odplul. Ko je Pu videl, da je njegova hči še na krovu, se je razjezil: »Kako naj še komu pogledam v oči?« Nato je v vodo vrgel še lastno hčer. Ko so prispeli na drugi breg, so v daljavi zagledali obe dekleti niže ob reki. Ob bregu je stal uradnik in dejal: »Sem glavni pisar gospodarja gore Lu. Moj gospodar vam pošilja opravičilo. Ve, da duhovi in božanstva niso primerni zakonski družabniki za ljudi. Ker pa spoštuje tudi vaše častno ravnanje, vam vrača obe dekleti.« Pozneje so dekleti vprašali, kaj sta doživeli. Povedali sta: »Videli sva le lepo hišo, uradnike in stražarje. Sploh nisva vedeli, da sva v vodi.«