Prevod

Nekoč je živel drvar, ki mu je gozdni čuvaj vzel sekiro. Ves potrt in nesrečen je sedel z obrazom, oprtim na dlan. Ko ga je čuvaj zagledal, mu je rekel: »Povej kaj primernega, pa ti jo vrnem.« Drvar je zložil pesem: »V tem neizprosnem svetu je še brez slabe težko živeti; kaj naj zdaj storim, ko so mi vzeli dobro?« Gozdni čuvaj mu je hotel odgovoriti s pesmijo, a čeprav je stokal »u, u, u, u«, ni spravil ničesar skupaj. Nazadnje mu je sekiro vrnil in drvar je bil, tako pravijo, silno vesel. Iz tega je razvidno, da naj bo človek vselej pripravljen zložiti pesem.