Prevod

Neki človek je ob reki sekal drva in izgubil svojo sekiro. V zadregi je sedel na breg in začel tarnati. Hermes je izvedel, kaj se je zgodilo, in se ga usmilil. Potopil se je v reko, iz nje prinesel zlato sekiro in ga vprašal, ali je to tista, ki jo je izgubil. Ko je človek odvrnil, da ni, se je znova potopil in prinesel srebrno. Človek je rekel, da tudi ta ni njegova, zato se je Hermes potopil še tretjič in prinesel njegovo sekiro. Ko je človek potrdil, da je to res tista, ki jo je izgubil, mu je Hermes v priznanje za njegovo poštenost podaril vse tri. Človek se je vrnil k tovarišem in jim povedal, kaj se mu je pripetilo. Eden izmed njih se je odločil, da bo poskusil doseči enako. Odšel je k reki, namerno spustil svojo sekiro v vodo, nato pa sedel na breg in jokal. Hermes se je prikazal tudi njemu in izvedel, zakaj joka. Prav tako se je potopil, prinesel zlato sekiro in ga vprašal, ali je izgubil to. Človek je veselo vzkliknil: »Da, prav ta je!« Bog se je zgrozil nad tolikšno predrznostjo, zato mu ne le ni dal zlate sekire, temveč mu tudi njegove ni vrnil.

Basen uči, da je božanstvo poštenim prav toliko naklonjeno, kolikor nasprotuje nepoštenim.