Prevod

Bi rad slišal, kako je Alice obiskala vojvodinjo? Zagotavljam ti, da je bil obisk zares zelo zanimiv. Seveda je najprej potrkala na vrata, a nihče ni prišel, zato jih je morala odpreti sama.

Če pogledaš sliko, boš videl natanko to, kar je zagledala Alice, ko je stopila noter. Vrata so namreč vodila naravnost v kuhinjo. Vojvodinja je sedela sredi sobe in pestovala dojenčka. Dojenček je tulil. Juha je vrela. Kuharica je mešala juho. Maček — bil je češirski maček — se je režal, kakor se češirski mački vedno režijo. Vse to se je dogajalo prav takrat, ko je Alice vstopila.

Vojvodinja ima lepo čepico in obleko, kajne? Bojim pa se, da njen obraz ni ravno lep. Dojenček — no, gotovo si že videl kar nekaj ljubkejših dojenčkov, pa tudi bolj dobrovoljnih. Vseeno si ga dobro oglej, pa bomo videli, ali ga boš prepoznal, ko ga naslednjič srečaš!

Kuharica — no, morda si kdaj pa kdaj že videl kakšno lepšo kuharico. Skoraj prepričan pa sem, da še nikoli nisi videl lepšega mačka! Ali pač? In ali ne bi rad imel svojega mačka, prav takšnega, kot je ta, s čudovitimi zelenimi očmi in tako ljubkim nasmehom?

Vojvodinja je bila do Alice zelo nevljudna. Nič čudnega! Saj je celo svojemu dojenčku rekla: »Pujs!« Pa vendar ni bil pujs, kajne? Kuharici je ukazala, naj Alici odseka glavo, čeprav kuharica tega seveda ni storila, nazadnje pa ji je vrgla dojenčka! Alice ga je ujela in odnesla s seboj. In mislim, da je bilo to najboljše, kar je lahko storila.

Tako je odtavala skozi gozd in nosila s seboj malo grdo bitje. Prav težko ga je bilo držati, tako zelo se je zvijalo. Nazadnje pa je ugotovila, da ga je najbolje trdno držati za levo stopalo in desno uho.

A nikar ne poskušaj tako držati dojenčka, otrok moj! Ni prav veliko dojenčkov, ki bi jim bilo všeč takšno pestovanje! No, dojenček je kar naprej krulil in krulil, tako da mu je morala Alice čisto resno reči: »Če se misliš spremeniti v pujsa, ljubi moj, nočem imeti več ničesar s teboj. Le zapomni si!«

Nazadnje se je ozrla v njegov obraz. In kaj misliš, da se mu je zgodilo? Poglej sliko in poskusi uganiti. »Saj to ni dojenček, ki ga je Alice pestovala, kajne?«

Aha, vedel sem, da ga ne boš prepoznal, čeprav sem ti naročil, naj si ga dobro ogledaš! Da, to je dojenček. In spremenil se je v malega pujsa! Alice ga je zato položila na tla in ga pustila, da je odpeketal v gozd. In rekla si je: »Bil je zelo grd dojenček, a kot pujs je, se mi zdi, kar čeden.«

Se ti ne zdi, da je imela prav? IX.