Prevod

1. Pluton se je zaljubil v Perzefono in jo z Zevsovo pomočjo skrivaj ugrabil. Demetra je z baklami v rokah noč in dan tavala po vsej zemlji in jo iskala. Ko je od prebivalcev Hermione izvedela, da jo je ugrabil Pluton, je v jezi na bogove zapustila nebo, si nadela podobo navadne ženske in prišla v Elevzino. Najprej je sedla na skalo ob vodnjaku, imenovanem Kalihoron; skala je po njej dobila ime Agelastos, »Nesmejoča se«. Nato je prišla h Keleju, tedanjemu kralju Elevzincev. V hiši so bile ženske, ki so jo povabile, naj prisede k njim, in neka starka po imenu Jamba je s šalami boginjo pripravila do nasmeha. Prav zato se, kot pravijo, ženske ob tesmoforijah šalijo druga z drugo. Kelejeva žena Metanejra je imela otroka in Demetra ga je prevzela v varstvo. Ker ga je hotela napraviti nesmrtnega, ga je ponoči polagala v ogenj in tako odstranjevala njegovo umrljivo meso. Demofont — tako je bilo namreč otroku ime — je iz dneva v dan čudežno rasel, zato je Praksiteja začela skrivaj opazovati. Ko ga je odkrila v ognju, je zavpila. Ogenj je zato otroka pokončal, boginja pa je razodela, kdo je.

2. Triptolemu, starejšemu izmed Metanejrinih sinov, je izdelala voz, ki so ga vlekli krilati zmaji, in mu dala pšenico. Z njo je, leteč po nebu, zasejal vso naseljeno zemljo. Paniasis pa pravi, da je bil Triptolem Elevzinov sin; pripoveduje namreč, da je Demetra prišla k njemu. Ferekid trdi, da je bil sin Okeana in Geje.

3. Ko je Zevs Plutonu ukazal, naj Koro pošlje nazaj na svet, ji je Pluton dal pojesti zrno granatnega jabolka, da ne bi predolgo ostala pri materi. Ne da bi slutila, kaj bo sledilo, ga je pojedla. Askalaf, sin Aheronta in Gorgire, je pričal proti njej, zato je Demetra nanj v Hadu položila težko skalo. Perzefona pa je morala odtlej vsako leto tretjino leta preživeti s Plutonom, preostanek pa pri bogovih.