Prevod
Nekoč je bilo, kakor še nikoli ni bilo, in tako naprej. Živel je cesar, ki je imel dvanajst sinov. Kadar je sedel k mizi, so ga otroci obdajali kakor sklenjen venec. Vselej je bil dobre volje, saj je videl, da mu gre vse kot po maslu. Sosednji cesar mu je zavidal njegovo spokojno življenje. Bil je namreč tudi dobrega srca: ljudstva ni z ničimer nadlegoval, ne vdove ne sirote ni zatiral. Toda nihče ni vedel, kakšen črv je tudi njemu glodal srce. Ob tolikih sinovih si je želel, gospodje moji, da bi imel vsaj še eno hčer. In po tem in onem mu je Bog naposled izpolnil tudi to srčno željo: njegova žena, cesarica, je zanosila in čez devet mesecev rodila deklico, tako lepo, tako lepo, da ji na svetu ni bilo enake. Zdaj je cesar pričakoval, da bo do kraja srečen, pa kje neki! Tudi pri njem se je kakor pri vseh na tem grešnem svetu potrdila resnica pesmi: Kdor na svet se rodi, nikdar ne doživi, da bi srečo užil brez skrbi in gorja. V cesarstvu mu je začelo iti vse narobe. Z eno besedo: nazadovati je začel. Zdaj mu je ta cesar grozil, da ga napade z vojsko, če ne stori tega in tega, zdaj je drugi cesar zahteval ono; zdaj so se njegovi podložniki hoteli upreti, zdaj je živina z njegovih posestev prestopila mejo drugega cesarstva in so jo tam zaplenili, zdaj je mednjo udarila kuga. Nadloge so se vrstile druga za drugo, dokler ni ubogi cesar ostal malone brez vsega. Sirota se je z vsemi dvanajstimi sinovi trudil skleniti mir, med ljudmi vzpostaviti slogo in odgnati nesreče, ki so jih pestile, a zaman: izgube so se kar množile. Nazadnje je poklical zvezdogleda, da bi mu povedal, zakaj mu gre vse narobe in zakaj nikakor ne more naprej. Modrijan je prišel, pogledal v zvezde in cesarju naročil, naj tri noči zapored opazuje, kako spijo njegovi otroci. Ko so minili trije dnevi, je znova prišel. Cesar mu je povedal, da nekateri spijo z rokami nad glavo, drugi na boku, tretji z rokami na prsih, četrti na hrbtu z rokami ob telesu, hči pa spi na trebuhu, vsa zvita v klobčič ali z rokami med koleni. »Ta je nesreča tvojega cesarstva,« je odgovoril modrijan. »Če je ne odpraviš od hiše, ne bo od tebe in tvojih otrok ostalo niti prahu.« Tudi cesar sam je že opažal, da se modrijanove besede nekako uresničujejo: odkar je dobil hčer, mu je šlo samo še navzdol. Toda ni vedel, kaj naj stori, kako naj pred pogubo reši svojih dvanajst otrok. Saj je bila, ubogi cesar, tudi ona njegov otrok. Nobenega ni hotel pogubiti, razumete. Nazadnje se je uklonil nasvetu modrijanov. Ti so govorili, da je bolje izgubiti enega in rešiti dvanajst, kakor pa da vsi končajo v bedi in v posmeh vsemu svetu. Cesar je omahoval in tudi cesarica je omahovala pred takim dejanjem, toda ker so ju z vseh strani stiskale nesreče, sta popustila prigovarjanju svojih najbližjih in se naposled odločila, da žrtvujeta enega namesto vseh trinajstih. Cesar se je torej pomenil s svojim zaupnikom, kako naj to izpeljeta. Ta naj bi rekel, da gre na lov, in vzel s seboj še deklico, češ, naj gre tudi ona s fanti, toliko bolj, ker je sama kar naprej govorila, kako rada bi videla ljudi na lovu. Potem pa naj jo pusti v gozdu, ne da bi ona kaj zaslutila. Cesarju se je od žalosti trgalo srce, ker je pošiljal hčer v pogubo, cesarica pa je bila žalostna do dna duše, ko ji je v košaro zlagala hrano, pod katero je položila čisto perilo in nekaj svojega nakita. Ko je bil voz pripravljen, so nanj položili košaro s hrano in vrč vode, nato pa sta sedla še deklica in cesarjev zaupnik. Odpravila sta se in prispela v velik gozd. Doma so za njima cesar, cesarica in dekličini bratje tako bridko jokali, da bi človek najraje pobegnil na konec sveta. V gozdu sta pustila voz ob strani pri stezi, vzela košaro in vrč ter se podala med drevje za divjadjo. Ko sta prišla na jaso, je deklica začela nabirati cvetlice, da bi si spletla šopek, cesarjev zaupnik pa je blodil za ptiči. Počasi se je oddaljil, prišel do voza, sedel nanj in že ga ni bilo več. Ko se je cesarjeva hči ozrla naokrog, zaupnika ni bilo nikjer. Klicala je, vpila in kričala, a nihče ji ni odgovoril. Kaj naj bi storila? Ko je videla, da se večeri, je splezala na drevo in pogledala zdaj na eno, zdaj na drugo stran, ali ne bi kje zagledala kakšne koče. Ničesar ni bilo. Obrnila se je še drugam in tedaj daleč v daljavi zagledala lučko, ki je migljala kakor drobna zvezda. Splezala je dol ter se s košaro v eni in vrčem vode v drugi roki odpravila naravnost proti luči, vlečoč svoje breme za seboj. Ko je prišla tja, je našla kočo, v kateri je v lončeni črepinji gorela oljenka. Potrkala je in vrata so se odprla. V koči je živela stara beračica. Deklica jo je prosila, naj da zavetje tudi njej. Ubožica jo je sprejela, a ji povedala, da ji nima česa ponuditi za pod zob, saj so vse njeno premoženje kokoš, psiček in mačka. Deklica je vzela hrano iz košare in jo delila s starko. Naslednji dan, ko sta vstali, je starka začela tožiti, da ji je ponoči poginila kokoš. Objokovala jo je in govorila, da bo zdaj umrla od lakote, saj se je preživljala z jajčkom, ki ji ga je kokoš znesla vsak dan. Uboga cesarjeva hči ji je dala kos svojega nakita, da bi si kupila drugo kokoš in se tako preživljala. Starka je darilo sprejela, malo godrnjaje, malo rada, malo nerada, in utihnila. Drugo noč ji je poginil psiček. Tedaj je rekla: »Deklica moja, poberi svoje tri preslice in pojdi iz moje hiše, kajti odkar si prišla, se nesreče kar vrstijo. Tega psička ne bi dala za nič na svetu, saj mi je čuval kočo in sem ga imela že toliko let.« »Nikar se ne jezi, mamica,« ji je rekla deklica. »Dala ti bom toliko, da si boš lahko kupila drugega, pa še ostalo ti bo.« Segla je po nakitu in ji dala še en dragocen kos. Tretji dan sta našli mrtvo še mačko. »Pojdi iz moje hiše, dekle,« je rekla starka, »in nikar več ne prihajaj nazaj. Vidim, da si iz dobre družine, vidim, da imaš dragocenosti, a takšnega bogastva ne potrebujem. Raje živim v svoji revščini, pa v miru. Odkar si prišla, me nesreče kar zasipajo. Pojdi, ljuba moja, in vzemi s seboj vse, kar si prinesla v mojo hišo, dobro in slabo.« Deklici ni preostalo drugega, kakor da zapusti starkino kočo. Pred odhodom pa je slekla svoja lepa oblačila in starko prosila za nekaj njenih cunj. Da bi se je le znebila, je starka pobrskala za blazinami, pod posteljo in po drogu, kamor je obešala obleko, ter našla nekaj cap, da jih je navlekla nase, samo da bi že šla od hiše. Oblačila, ki jih je deklica pustila, pa je odnesla ven in jih spravila v shrambo ob koči. Tako je deklica v beraški opravi odšla iz starkine hiše ter začela tavati po gostem gozdu, v upanju, da najde kakšno stezo, ki jo bo pripeljala med ljudi. Hodila je in hodila, dokler ni prišla do ovčarske staje. Tam ni našla nikogar, kajti njeni gospodarji so bili trije tovariši, ki so vsi trije hodili past ovce. Cesarjeva hči je pometla kočo, postavila vsako stvar na svoje mesto, zakurila ogenj in na kavelj obesila kotliček za koruzno kašo. Medtem ko se je ta kuhala, je postorila še to in ono ter pomila posodo, tudi vedra in lesene posode, v katere so pastirji zbirali mleko. Potem se je skrila. Ko so se pastirji vrnili in vse to zagledali, so se začudili. Ozrli so se sem in tja, a nikogar niso videli. Tedaj so rekli: »Kdor nam je storil to dobroto, naj nam bo brat, če je fant, in sestra, če je dekle.« Takrat se jim je cesarjeva hči pokazala. Prosila jih je, naj jo vzamejo pod streho, saj je nesrečnica, ki nima kam iti, niti kamor bi položila glavo. Pastirji so jo sprejeli in ji povedali, kaj bo morala delati. Zvečer, ko so se vrnili, so spet našli vse pripravljeno: hrano skuhano, posode za sir čiste in vse pri staji lepo urejeno. Toda eden od tovarišev je potožil, da ne ve, kaj je z ovcami, ker že od jutra hirajo. Očitno jih je napadla bolezen, vrtoglavica ali kdo ve kaj. Drugi dan je drugi potožil, da so ovce dobile koze in da ne ve, koliko jih bo sploh ostalo živih. Tretji dan se je tretji vrnil le s peščico ovac. Povedal je, da je hotel čez brv, po kateri je s čredo hodil vsak dan, pa je ovna tokrat kdo ve kaj pičilo, da je skočil v reko. Za njim je skočila ena ovca, za njo druga, dokler se niso pognale skoraj vse. Ubogi pastir jih je skušal ustaviti, pa ustavi vraga, če ga moreš! Ko ovce zgrabi strah, je ves trud zaman. Komaj je rešil nekaj sto ovac in se z njimi vrnil domov. Ubogi pastirji so se zamislili: kako je mogoče, da jih je v teh treh dneh, odkar je dekle prišlo k njihovi staji, zadela tolikšna izguba? Uvideli so, da jim mora njihova pobratena sestra prinašati nesrečo in da jih je doletela kakor nadloga. Zato so se domenili, da jo odslovijo, in ji rekli: »Sestra, kakor si prišla, tako zdaj pojdi od nas, kamor te bo vodilo božje usmiljenje. Ne moremo te več obdržati. S teboj je v našo kočo prišla revščina. Izgube, ki smo jo utrpeli v teh treh dneh, odkar si pri nas, ne bomo nadomestili niti v desetih letih.« Deklica ni imela kaj reči. Tudi sama je videla, da je tako. Vstala je torej, pobrala svoje stvari, prosila odpuščanja za zlo, ki jim ga je povzročila proti svoji volji, in se odpravila čez polje, kar tako, kamor jo bodo nesle oči. Hodila je s srcem, polnim bridkosti, in solze so ji tekle v potokih, ko je daleč v daljavi zagledala palačo. Pospešila je korak in se napotila tja, da je noč ne bi ujela na poti. Tam je živela bogata Arabka. Deklica je prosila palačne služabnike, naj jo sprejmejo. Arabka, ki jo je od zgoraj opazila, ko je stopila skozi vrata, je ukazala, naj jo pripeljejo prednjo. Brž ko jo je zagledala, je spoznala, kdo je, dala jo je lepo okopati in obleči v čista oblačila ter jo obdržala pri sebi. Nekega dne ji je naročila, naj ji preišče lase, kajti pravijo, da se Arabcem, naj bodo še tako čisti, v laseh vseeno najdejo drobne živalce, ker imajo tako silno goste, skodrane in sprijete lase. Ko je cesarjeva hči na Arabkini glavi zagledala nekaj, česar še svoj živi dan ni videla, se ji je tako zagnusilo, da je morala pljuniti. Pogledala je na desno, pogledala na levo, a povsod je videla same dragocene stvari, na katere ji je bilo škoda pljuniti. Stopiti malo vstran ni mogla, ker ji je Arabka z glavo v naročju zaspala. Pa je pljunila naravnost v njen obraz. Arabka je bila kakor sam vrag: začutila je in se pri priči dvignila. Usmiljeno je pogledala deklico in rekla: »Ko ne bi vedela, kdo si, bi že videla, kaj bi ti naredila. Tako pa ti odpustim. Pripravi se, nekam bova šli.« Ukazala je vpreči konje. Ko sta se uredili, je voz že čakal pred stopnicami. Spustili sta se dol in sedli vanj. Arabka je kočijažu povedala, kam naj pelje, med potjo pa je deklico poučila, kaj naj stori tam, kamor sta namenjeni. Komaj je nehala govoriti, že sta prispeli na dvorišče palače s tisoči in tisoči sob. Brž ko sta stopili z voza, je Arabka odšla v sobo, v kateri sta bila dva človeka: mlad, debel mož je zleknjen ležal na zlati postelji in se igral z dvema svilenima klobčičema, drugi, starec, pa je tekal sem ter tja in ni imel trenutka miru. Od dela je bil že ves sključen, oblečen v cape, suh in zgrbljen, da bi ga prej imel za kakšno prikazen kakor za človeka. Mladenič je bil, vidite, dekličina sreča, starec pa Arabkina sreča. Ko je deklica zagledala mladeniča, ki se je igral s svilenima klobčičema, je, kakor jo je poučila Arabka, planila k njemu, mu klobčiča iztrgala iz rok in jo ucvrla! Stekla je ven, skočila na voz, kočijaž je pognal konje in ustavili so se šele doma. Tisti mladenič, okoren in neroden, kakršen je bil, se je komaj dvignil, komaj prišel ven in stekel za njo, pa se je že moral obrisati pod nosom, saj je ni mogel več dohiteti. Voz se je nato vrnil še po Arabko in tudi njo odpeljal domov. Prav takrat se je cesar tiste dežele sklenil oženiti, saj je bil še samec. Zaročenka je zahtevala, naj ji da sešiti obleko iz neke silno dragocene svile. Cesar je napravil vse, kar je bilo treba, našel takšno svilo in jo dal krojaču. Toda glej nevšečnost: blaga ni bilo dovolj, manjkal je še košček. Cesar ga je dal iskati, a enake svile ni bilo več najti v vsem cesarstvu. Kako bo zdaj z nevestino obleko? Če ne bo narejena čisto po njeni volji, je zaročenka ne bo hotela; če ne najdejo manjkajočega koščka, bo obleka ostala nedokončana. Saj vendar ne more poroka odpasti zaradi take malenkosti! Cesar je poslal ljudi poizvedovat še drugam in izvedel je, da ima neka Arabka kos svile, popolnoma enake tisti, ki jo išče, in natanko toliko, kolikor je potrebuje. Ta košček svilenega blaga je bil namreč skrit v klobčičih, ki ju je cesarjeva hči vzela svoji sreči. Cesar je poslal ljudi, da bi ga kupili. Arabka jim je povedala, da bo blago dala tistemu, ki ji zanj odšteje toliko zlatnikov, kolikor bo svila tehtala na tehtnici. Na eno skodelo so položili košček svile in ročica tehtnice se je takoj spustila. Na drugo skodelo so nasuli zlatnike, pa je ostala zgoraj. Dodali so jih še in še, pa tehtnica ni hotela navzdol. Cesarjevi ljudje so položili nanjo ves denar, kar so ga imeli pri sebi, a skodela je še zmeraj ostala zgoraj. Vrnili so se in to povedali cesarju. Ta se ni mogel načuditi takemu dogodku. Poslal je več vreč zlatnikov, a odposlanci so se vrnili in povedali, da se tista vražja tehtnica niti za las noče spustiti. Tedaj je cesar vzel s seboj še nekaj vreč zlatnikov in odšel, da bi čudo videl na lastne oči, saj mu ni mogel verjeti. Ko je prišel k Arabki in vstopil v hišo, je zagledal cesarjevo hčer, tisto, ki jo je njen oče cesar odgnal, ker naj bi prinašala nesrečo, in takoj mu je segla v srce. Saj ni bila grda; bila je ljubka in privlačna, imela je tisto nekaj, kakor pravijo, pa tudi omikana je bila, kaj bi govoril, saj je bila vendar cesarjeva hči. Le sreča ji dotlej ni bila naklonjena. Cesar si je ogledal tehtnico. Skodela, na kateri je ležal denar, je še vedno tičala visoko v zraku! Položil je nanjo vrečo zlatnikov, ki jo je prinesel, pa naj bi se spustila? Kje neki! Dodal je še eno, pa še eno, tehtnica pa, kakor da se je nič ne tiče. Naložil je vse vreče, toda videti je bilo, kakor da je skodela prilepljena na svoje mesto. Tedaj mu je nekaj šinilo v glavo: nekolikanj nejevoljen je še sam stopil na denar. V hipu se je ročica s skodelo zlatnikov spustila in se ustavila natančno v isti višini kakor tista s svilenim koščkom. Tehtnica je bila v ravnovesju. »Torej je ta košček svile mogoče odtehtati samo z menoj,« je rekel cesar, ki je kot cesar vendarle doumel pomen te tehtnice. »Nekako tako, cesar,« je odgovorila Arabka. »Če je tako, bi prav rad razdrl zaroko s tisto muhasto deklico, s katero sem domenjen, ko bi le vedel, da bi me lastnica te svile hotela.« »Kako pa mislite, da vas ne bi hotela,« je spet odgovorila Arabka, »ko pa vendar sami vidite, da vas hoče že košček njene svile, tako majhen, kot je.« Tako so se domenili in kmalu zatem je bila poroka, polna veselja in ljubezni. Kaj šele dekličin oče, mati in bratje, ko so izvedeli za vse to — si morete misliti, kako so se razveselili? Vsi so se znova zbrali in obhajali takšno cesarsko svatbo, da je glas o njej segel daleč naokrog. In jaz sem zajahal sedlo, in tako naprej.
Izvirnik
fosta °data ca nici cdata, etc. A fostii °data unit imperata. Elu avea doi-spre-clece feclorI. Gaud se punea la masa, copiiI stair imprejuref cununa deplina. Ela era totil-d'auna cu voe bunk find -ca vedea ca trebile ii merga strung. imparata, vecinil lui, rivnea la traiula lui cela ticnitu. Ve;II ca si ela era bung la inima, si nu aupera intru nimica pe poporii, si nu asuprea pe veduva nici pe sirmana. Adeca, de nimeni nu scia ce verme ila rodea la inima si pe densula. Ara fi dorita, boeri d-vostra, sa alba si 0 fats barim, la atafia feclorI. Si maI una, si mal alta, dete Dumneclea in cele din urma de I se jmplini si acesta pofta a inimei ; nevasta luI, imp6rat4sa, remase grey si peste nog luni facu o fatk frumosa, frumosa, de semana pe lume n'avea. De and e se astepta acum imperatula ca sä fie pe deplina fericita, as1 ! uncle? eca se adeveri si la densulit, ca la tots lumea asta pacatosa, povestea cantecului: In lume nascuta, Nimeni n'a statutil A fi fericita Cu desaversita. Incepu a-I tanji trebile imperatieL Incepu adeca a da indarata. Ba cutare imperata flu amerinta ca voesce sa se stole cu resboia asupra lui, data nu o face cutare lucru ; ba, cutare imperata cere cutare lucru ; ha, Supugii lui vor sä faca. ras- I
mirira ; ba, vitele de pe m*le lul a calcatii botarele altel imperafii si suntii luate de pripasd; ba, ca mortea a dAtil in ele, cAte neajunsuel tote se linead lantd, de ajumese bietula imperatd in sapA de lemnil. Se silea, bietuld Imperatd, cu top cel dol-spre-clece fii aT se!, sA facA pace, sä fie Intre omenlbuna-invoire, sa opresca relele bantuia, dar geba, pagubele curgead In cele mai de pe urma chema unit cetitord de stele sA-I spue ce e pricina de-1 mergii lucrurile anapoda, si nu Ole sa dea inainte. Daca veni filosofuld, it pus3 in stele, si ad)a Si ii ctise sa -bap de soma in trel Bile d'a rinduld cum 11 dormil copiii. Trecendd cele treI clue filosofuld veni din nod. imperatuld ii spuse ca dormeau care cu mainile d'asupra capulu!, care Intro parte, tare cu mainile pe pepttit, care pe spate si cu maInile pe langA de4I ; iar feta dOrme pe brand, or! starts& facuta ghemil, sat en mainile iutre genuchi Acosta este piazareaoa a imperAtiei tale, respunse filosofuld ; de nu o veT del:arta din casa, nu se va alege nicl prafuld de D-ta §i de copiii dumitale. Imperatulti bagase §i eld de sema ca se cam adevereatt clisele filosefului, ca de cand, adecA, debandise feta, d'atuncl §i elf) dA. Indaratil. Dail nu scia ce sA fad., cum sä scape de prapAdd pe ,cel doI-spre-clece copii. Bietului Imperatd,§i acesta Hera copilu. N'ar fi vrutu, veg., sa piara nicI unulii. In cele de pe urm5. se las& dupA povata filosofilord. El clicead ca mai bine este sä piard unuId §i sä scape cloi-spre- clece, de cafe tots sA ajunga ca vas de eI §i risuld lumi!. Se indoia Imperatuld, .se indoia imperatesa sA -Neal o asa fapta , dara intetiti de tote relele ce-1 nApadea din tote patine, se induplecara la sfaturile celord muT aprope de cl6n§ii, §i se botarirA in cele din unna sä faca o jertfa de catu treispre-clece. Vorbi deci imperatuld cu credinciosuld sett cum s'a. fac.A. SA 4ica adecA ca vrea sa merga la vinatil, sä is §i pe fats §i ce -lit g&rla. baetii gi
cu densulu, mai cu sema ca totii (.Iicea ea ca-1 place sa vacla cum mergii omenii la vinatii, si sa o lase acolo in padure.. Acesta ins& fara sa scie ea. I se rupea rArunchii imperatului de mahnire pentru repunerea flicii sale, se mahni imperatesa pica in funduld sufletului ei, cand ii apda merinde in co0i, sub care puse primeneli, qi cate-va giuvaericale d'ale el. Cand fu cart* gata, puse cosulu cu merinde, unit' urcloril cu apa, 0 se urcarA §i ei, adeca fata qi cu credinceruld imperatului Pornira si ajuosera intr'o padure mare. in urma loru acasa se bocea imperatulii, imperatesa §i fratil fetei, de-ti venea sa-ti el lumea in capii. Daca ajunsera in padure, stete caruta mai d'o parte la opoteca, luara cu dan0I cosulu si urciorulii, plecara prin pAdure dupa vinatit. &Audit la unit colnicii, fata se dete sA culega nisce floricele, sä$ faca unit manuchiii ; era credinterulii imp6ratului umbla rasna prin pidure dupa paserele, incetii se departs o bucata bung, ajunse la caruta, se pima intr'ensa si pe ici ti-e Cand baga de sema fata imperatului, credinceruill nu e. Dada chiotu, striga, tips, darn nimeni nu-i respunse. Ce sa faca ea? Earl data veciu ca da in desera, fata se urea inteund copaciil, se eta intro parte, se uita intr'alta, nu care cum-v a vede vr'o coliba ce-va. Nu e. Se mai intorse de se mai uita si in alte pArti si clad, tocmg ce 1 intro departare licarindu o lumina ca o steluta. Atunci se dete josii, §i cu cosulu trite() mans, iar cu urciorulil de apA intr'alta, tire$ dui:4 (Musa, merse dreptil la lumina ce ()Arise. Aci d tea ajunse, dete peste v coliba, in care ardea unit opaitii in ciobil. 13atu la use qi-I deschise. Acolo qedea o betrana ceretore. Fata se rug-a sa o adapostesca si pe dense. Saraca o priimi ; dara ii spuse ca n'are ce sA-I dea de mancareflind-ca tutu avutula el este o gala, tutu cAtelii si o pisick Fata see-se din co0 si dete si betraneI. A doa cli card se sculara, betrana incepu sA se vaete ca i-a muritit gaina pe eighth Ea se plangea acum ca are ss incetd, drumulit. gi 9i,
mara de fame, de Ore-ce cu ousorula ce lua de la gaina pe fie-care- di se brdnea ea. Biata fata de 1mperatil II dete o giuvarieca d'ale el, ca sail cumpere o alts gaina cu care sA se hranesca. Baba, cam cu maraiala, cam de voe, cam de novoe priimi clarula fete!, si tacu. A doa nopte 11 muri catelusula. Atunci ea dise: Fata mea, sa-ti el ale trel fuiOre si sä te dud din casa mea, ea de cand aI venita tu, pagubele se tina lentil. Catelulu asta nu l'asT fi data nu will pe ce, flind-ca ImI pazea coliba, si-la arnii de atatea marl de ani. Lasa mamusora, nu te supara, (ha eu cu ce sa-II cumperI altulu, ba Inca ,sa-ff ma! si ramae. Si scose de-I mai dete o giuvaerica. Atreia di gasira si pisica morta. Sa te duel, fetico, din casa mea, dise baba, si indarata sa nu te ma! Word. Te ved a fi fatd de Omen!, te \recta ea a! scule, dard lipsa de asa bogatiI. MaI bine ea Cu saracia mea si sa traescil in, fiend. De cand al venita tu, belelele inima. Duke, dragula mamel, si is 1mpreund ell tine tutu ce a! adusa In casa mea si bur& si Tea. Fata n'avu incotro, si catd BA piece din coliba babe!. mnainte Msa d'a pleca, se desbraca de hainele sale cele bune Si ceru de h baba nisce sdrente d'ale ei. Baba, ea sa scape de dense, cauta dupa perne, pe sub pata, pe culme, dete nisce tale de puse pe densa, numaI sa se duca din casa Hainele ce le lass fate, baba le scose din casa si le dete in celarulti ce avea langa coliba. er, Si asa fata, imbracata cu haine de cersetOre, plea din casa babel si incepu a orbacai grin bungetulit cela de padure, ea der' d'o gasi vr'o poteca care sa o scold la lume. Si totil mergenda asa, dete peste o stand de °I. Acolo nu gasi pe nimen! ; edel stapanil erail trel tovarosI, earl se duceati cate tree Cu oile. Aci data ajunse, fata imperatulta se puse de matura coliba, rindui fi -care lueru la Toesorula lu!, lacu focula si atarna calddrusa de manaaliga in cram°. Pand ml-ail taiatu eI. III
una. alta, mai spala vasele, precum vedrele §i bardaele fn care adunati clobanil laptele. A.poi se ascunse. Venindil clobartiI Si vedendd tote astea, se mirara. Se uitara incoce §i incoloj darA nu vedura pe nimeni. Atunci clisera Cine ne-a facptil astii bine, de va fi baiatti, frate sa ne fie era de va fi fata, sora sa ne fie. Fata imperatului atund so areta. Ea se rugs sa o primesca a locui eu densii cael era o mnorocita si P'avea uncle sa se adapostesca, nici piece capuld. Clobanii o primira §i ii spusera ce are sa faca. Sera cand venira gasira erMi tote gata, si demancaricd §i hardaelel in care facead branda, curate, ci tote bune la stand. Lisa unuld din tovarmi se planse ea nu scie ce au oile de tanjenescti de adi-dimineta; pass -nai-te dase bola in ele, capiasera on nu sciti ce li se intamplase. A doua di se planse altulu ca a dad versatuld in oi, si nu scie cate vonli scApa. A treia di altulu veni cu nu sail ce bruma de oi. EIu spuse ca voindti a trece peste o punte, pe node trecea in tote chicle cu oile, de asta data nu scie cum isi facu nailed o de §i sari in ritt ; dupa densa alta, dupa asta alta, pina ce se napustira oile §i sarira mai tote in rid. Se sili bietulti cioband, sa le opresca, dard, pe draculd sa -lit opresci? sand iutra spaima in oi, de giaba tota munca ; abia scapase vr'o sate -va oi, cu care veni acasa. Se luaserA de ganduri Meth* ciobani, cum de In cele trei dile de cand venise fata aia is stana lord sa dea ei peste o ass paguba. El vedura ca surata lord- trebue sa fie piaza rea, §i ca a cadutd ca a pacoste peste densii. Atunci se vorbira ca sa a gonesca de 1 dei*I, si II clisera : Surata, cum ai venitu, sa to dud' de la not unde mila Domnului to va povelui. Noi All to mai putemd sine. Tu ai intratit in coliba 116AI-a cu saracia. Paguba ce anati incercatu in aceste trei dile de cand mti to la noi, Idci in dece ani nu o vomit ptitea pune la locd. Fata n'avu ce dice. Vedu si ea ca ma este. Se sculd dara, si ; sa-0 a01 Ri
cerendu-si ertAciune de reuld ce le Meuse fara voia el, plea intr'o dOrd, is asa peste campil unde o vord duce-o ocbil. Si mergendti ea cu inima plina de °bides, si cu lacramile siroie, 466 intr'o departare mare niece palaturi. Lapse pasulti si se Buse intr'acolo ca sa nu insereze pe drumii. Acolo sedea o Arapoica. bogata. Se rugs de slugile palatulul ca s'o priimesca. Arai) Oka care o ve.juse de susd cAnd intra pe porta, porunci sa o aduca inaintea ci. Gum o vedu, o cunoscu, 5i puse de o imbae frumosii, o ImbracA cu nisce bailie curate si o lua pe langa dinsa. i asa, intr'o di Arai) Oka o puse sA-1 caute in capti, cad, clice-se ca arapil catil de curart sa fie, tad se gasescii condrMei in capita lord ; pentru ca 1e e peruld imbAicitd, paslosd si des, nevoe mare 1 Fata imperatului vNendit in capuld arapoicei, ce nu mai veduse de cand o Meuse ma-sa, i se facu scarba 5i ii veni, sa scuipe. Se uita in drepta, se uita in stAnga, si nu-i dete de °chi de cats scumpeturi, pe care ii fu mita sa scuipe. Sa se duca ce-va mai tncolo, nu putea ; cacti Arapoica adormise capuld in pOla el. Se aptica si ea de scuipA stn latele ArapOicel. Arapoica, ca dracu, simti, si odata se scula. Ea se uita cu mita la fats, 5i IT dise : Sa nu te scid tine esti al vedea to ce aT pati din mane mea. Dara asa, te ertd. SA te gatesci sa mergemil la unit locd. Pi sa princla call la caruta. Rana se gatira ele, caruta trase la scars. Se deters josu si se puserA in camp. Arapoica spuse viclitiului unde sa merga. Pe drurnu insa invata 5i pe fats ce sa faca acolo unde mergd, Abia sfirsi de vorbitd Arapoica si ajunsera in curtea unul palatil cu mil de mil de camari. Cum se darn josh' din camp ArapOica merse 1a o camara unde era dol Omeni : unulti tinerd 5i grasii, sedea intr'unix patii de aurti resturnatd si se juca cu 41°116 gheme de matase; albuld mosnegit, umbla de colo papa colo 5i astamperd nu mai avea. Eta se cocosase de munca, era trentarosii si stabil si pipernicitt de credeal a este alts aia, en
nu fling de omit. Pasa-mite, tinerulti era noroculit fete, era lietranulti noroculti ArApOicei. Cum vedu fata pe tinarti jucandu-se cu ghemele de matase, .odata se repecji la dansulfi, dupa cumil o invelase Arapoica, ii smulse ghemele din mink gi pe ice ti-e drumulu 1 Esi fuga, se sui in chug, visitiulu dete bite cailorti si nu statura de catil tocmai acask Cela, greoirt §i mototolti cumil era Olt, Oita sA se stole, liana sA esa afark pant sA se is dupa (Musa, remase cu buzele urnflate, ca n'o mai putu ajunge §i intorcendu-se caruta, lug Si Fe Arapoica §i o duse §i pe densa acasa. Tocmai atunci imOratulO locuhii aceluia se hotarise sA se insOre, ca era holteitl. Logodnica ii ceruse sh-1 faca o haina de o matasarie fOrte scumpA. Facu ce facu iraperatulti, gasi o asemenea matasarie §i o §i dase la croitorti. Dar ce-i fad necazului, ca matasaria nu ajungea, Ti mai trebuia unit petecti. Puse imperatulti caute peteculii, tiara asemenea matasarie nu se mai gasi in tots imperAtia. El 1 cum ramane cu haina miresei Daca n'o face-o dupa lartulti ei, logodnica nu o primesce ; data n'o gasi peteculti se-i trebuia, ramane haina neispravitfi. Si acesta nu se putea adicA sä ramaie nunta. dinteunit Neu de nimicil Mal puse imperatulti Orneni de cercetara §i afla ca la Arapoica cutare sa gasesce unit petecil de matasarie aidoma cele ea ce cauta imperatulti, §i tocmai atatil catil ii trebuia. Pa sti-mi-te in ghemele luate de fats imperatului de la noroculti el celii se afla acelu petecu de matasarie. Trimise imperatulii omeni sä-lit cumpere. ArApOica le spuse ca peteculil !hi da celuia ce ii va da atiti galbeni can sA iraga la cumpena catfl §i matasdria. Puse, deci, inteunil talerii alit cumpenei peteculii de matasarie si indata bratulfl cumpenei cu peteculti se lag jostl. Puse §i galbeni in celti-laltit talerti, dara elu reinase susil. Alai puse, mai puse §i era mai puse, dara cumpena nu se Ma in jos, pusera Omenii imperatului toti banii ce avura is dan§ii, cumpena sta totti. susti. A tunci se dusera de spusera imperatului. Se mirA imperatulii sa-I !elle-ill
de intamplarea acesta. Trimise cat! -va sacI cu galbeni, dad trimisiI se Int &sera si pusera ca diavolita de cumpena nu va sa. se lase In josit de loci, de loci". Atuncl imperatulti, lua cu dOnsuld and call-va sacI cu galbeni, si se duse ca sa vada cu ochil lui add minune, nu-I venea sa cr6das Ajungendft si intrandil in casa la ArapoIca, veclu pe fata ImperatuluT, ceea pe care o gonise tatabl sett imperatulti ca p'o piad rea, remase la inima. VecjI ca nu era urita ; avea nurI, avea pe vino'ncOce, cum se dice, avea invOtatura, m6 rogil, data era fata de Imperatil ; dad fusese sea de norocil, Vertu si imperatulti cump6na. Bratula cu lalerulti in care erail pusl baniI sta sus 1 Puse unit sacii cu galbeni de care II adusese, si ca sa se lase cumpana In jos, ba. Mal puge ba and unulu, cump6na habarti n'avea-Puse top sui!, cumpena pare ea era prolipita acolo Atunci ce -i veni imperatului se sui si elil d'asttpra banilord, cam cu necazii, si odata bratulti cu talarulti in care era pusi bailiff so lad In josu si statu dreptu la lithe, tocmai pe tocmai cu cela in care era. peteculii de metase, veni adica la cumpena drepta. Care va sa dica, peteculti asta de matase se pole cu n- Ora numal cu mine, dim imperatulil, care infelesese elu noI-. ma acestel cumpene, ca unit imperatu ce era acolo.. Cam asa, Imperate, respunse ArApoIca. ApoI data este asa, mie mi-ar fi voia sa stricil logodna cu nazurosa aia de fata cu care stint-it in vorba, cand ash sci ca stapana matasariei a,tia m'ar vrea. Cum socotesci d-ta ca n'ar vrea ea, raspunse eras! Arapoica, cand ll-ta ve41 bine ca, insug peteculti de matasarie alit cul este elti, to vrea. Si asa se facu vorba, si apol nunta nu dupa multa vreme, cu mare veselie si drag,oste. Dara-mi-te tatalii, mama si Crap' fete! cand aud.ira de una. ca asta, ce bucurie ganditI ca n'avura ? Se introlocara tort cu totubl si facura o nunta d'alea imp6-, ratescile de se duse vestea de derma. Si incalecaiii p'o sea, etc.
