Waltey

Waltey

Bobnarica in smrdokavra

Grimmove pravljice · Jacob in Wilhelm Grimm
Kupi e-knjigo Kupi tiskano izdajo

O besedilu

Bobnarica in smrdokavra

Vir
Grimmove pravljice
Avtor
Jacob in Wilhelm Grimm
Jezik branja
Slovenščina
Jezik izvirnika
Deutsch
Čas branja
2 min branja
Obseg
1 stran
Naslov izvirnika
Rohrdommel und Wiedehopf

O izvirniku

Grimmove pravljice

Gozdovi, čarobni predmeti in ljudska logika evropske pripovedne tradicije. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Grimmove pravljice v jeziku Deutsch.

Besedilo

Bobnarica in smrdokavra

»Kje najraje pasete svojo čredo?« je nekdo vprašal starega kravjega pastirja. »Tukaj, gospod, kjer trava ni ne preveč bujna ne preveč borna; drugače ni dobro.« »Zakaj ne?« je vprašal gospod. »Ali slišite tisto zamolklo oglašanje s travnika?« je odvrnil pastir. »To je bobnarica, ki je bila nekoč pastir, in tudi smrdokavra je bila. Naj vam povem njuno zgodbo.

Bobnarica je pasla svojo čredo na bujnih zelenih travnikih, kjer je bilo cvetja v izobilju, zato so njene krave postale objestne in divje. Smrdokavra pa je gnala živino na visoke, puste gore, kjer se veter poigrava s peskom, in njene krave so postale suhe in niso imele nobene moči. Ko se je zvečerilo in so pastirji gnali črede domov, bobnarica ni mogla zbrati svojih krav, saj so bile razposajene in so ji bežale na vse strani. Klicala je: ›Bunt, herüm!‹ (Pisana krava, obrni se!), toda zaman, niso se menile za njen klic. Smrdokavra pa svoje živine ni mogla spraviti na noge, tako utrujena in brez moči je postala. ›Up, up, up!‹ je vpila, a nič ni pomagalo, krave so obležale na pesku. Tako se godi, če človek ne pozna mere. Še danes, ko ne paseta več črede, bobnarica kliče: ›Bunt, herüm!‹, smrdokavra pa: ›Up, up, up!‹«

Izvirnik

Rohrdommel und Wiedehopf

Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.

Ein Märchen der Brüder Grimm

'Wo weidet Ihr Eure Herde am liebsten?' fragte einer einen alten Kuhhirten. 'Hier, Herr, wo das Gras nicht zu fett ist und nicht zu mager; es tut sonst kein gut.' 'Warum nicht?' fragte der Herr. 'Hört Ihr dort von der Wiese her den dumpfen Ruf?' antwortete der Hirt, 'das ist der Rohrdommel, der war sonst ein Hirte, und der Wiedehopf war es auch. Ich will Euch die Geschichte erzählen.

Der Rohrdommel hütete seine Herde auf fetten grünen Wiesen, wo Blumen im Überfluß standen, davon wurden seine Kühe mutig und wild. Der Wiedehopf aber trieb das Vieh auf hohe dürre Berge, wo der Wind mit dem Sand spielt, und seine Kühe wurden mager und kamen nicht zu Kräften. Wenn es Abend war und die Hirten heimwärts trieben, konnte Rohrdommel seine Kühe nicht zusammenbringen, sie waren übermütig und sprangen ihm davon. Er rief 'bunt, herüm, (bunte Kuh, herum), doch vergebens, sie hörten nicht auf seinen Ruf. Wiedehopf aber konnte sein Vieh nicht auf die Beine bringen, so matt und kraftlos war es geworden. 'Up, up, up!, schrie er, aber es half nicht, sie blieben auf dem Sand liegen. So gehts, wenn man kein Maß hält. Noch heute, wo sie keine Herde mehr hüten, schreit Rohrdommel 'bunt, herüm,' und der Wiedehopf 'up, up, up!'