Prevod

Pripovedujejo tudi, da je al-Ati nekoč dejal: »Nekega dne sem sedel v družbi omikanih mož. Obujali smo zgodbe o ljudeh in pogovor nas je zanesel k zgodbam o zaljubljencih. Vsak izmed nas je kaj povedal, le neki starec je ves čas molčal. Ko so vsi povedali vse, kar so vedeli, je starec spregovoril: ‘Naj vam povem zgodbo, kakršne še nikoli niste slišali?’ Odvrnili smo: ‘Da.’ Rekel je: ‘Vedite, imel sem hčer, ki je ljubila nekega mladeniča, ne da bi mi za to vedeli. Mladenič pa je ljubil suženjsko pevko in ta pevka je ljubila mojo hčer. Nekega dne sem se udeležil srečanja, na katerem je bil tudi tisti mladenič …’« Tedaj je Šeherezado dohitelo jutro in je nehala pripovedovati, kakor ji je bilo dovoljeno.

Ko je nastopila štiristo deseta noč,

je rekla: »Izvedela sem, o srečni kralj, da je starec dejal: ‘Nekega dne sem se udeležil srečanja, na katerem sta bila tudi tisti mladenič in pevka. Pevka je zapela ta dva verza: Solze zaljubljencev so znamenje, da jih ljubezen ponižuje; še zlasti tistega, ki nima nikogar, da bi mu potožil. Mladenič ji je rekel: »Pri Bogu, kako lepo ste zapeli, moja gospa! Ali mi dovolite umreti?« Pevka je izza zastora odgovorila: »Da. Če si zaljubljen, umri.« Mladenič je položil glavo na blazino in zaprl oči. Ko je čaša prišla do njega, smo ga stresli in ugotovili, da je mrtev. Zbrali smo se okoli njega, naše veselje se je skalilo, obšla nas je žalost in takoj smo se razšli. Ko sem prišel domov, so se domači začudili, da sem se vrnil ob tako nenavadni uri. Povedal sem jim, kaj se je zgodilo mladeniču, da bi tudi oni strmeli nad tem. Hči je slišala moje besede, vstala in odšla iz sobe, v kateri sem sedel, v drugo sobo. Šel sem za njo in jo našel z glavo na blazini, natanko tako, kakor sem opisal mladeniča. Stresel sem jo in ugotovil, da je mrtva. Začeli smo jo pripravljati za pogreb in naslednje jutro smo odnesli njeno truplo; tudi mladeniča so tedaj nesli pokopat. Ko smo bili na poti na pokopališče, smo naleteli še na tretji pogrebni sprevod. Vprašali smo, koga nesejo, in izvedeli, da je to pevka. Ko je namreč slišala za smrt moje hčere, je storila isto kakor ona in umrla. Tako smo vse tri pokopali istega dne. To je najčudovitejša zgodba o zaljubljencih, kar jih je bilo kdaj slišati.’«