Prevod

Pripovedovala je: »Izvedela sem, o srečni kralj, da je vezir Šamas, potem ko je kralju dejal: ‘O treh rečeh naj razumen človek ne govori, dokler se ne dovršijo,’ nadaljeval: ‘Vedi, o kralj, da je človek, ki govori o nečem, kar se še ni zgodilo, podoben pobožnjaku, ki se mu je na glavo zlilo prečiščeno maslo.’ Kralj ga je vprašal: ‘Kakšna pa je zgodba o tem pobožnjaku? Kaj se mu je pripetilo?’ Vezir je odgovoril: ‘O kralj, v nekem mestu je živel pobožnjak, ki ga je preživljal eden tamkajšnjih plemenitašev. Vsak dan je od njega dobival tri hlebce kruha ter malo prečiščenega masla in medu. Maslo je bilo v tisti deželi drago, zato je pobožnjak vse, kar ga je dobil, shranjeval v lončeno posodo. Ko jo je napolnil, jo je iz strahu, da bi se ji kaj zgodilo, previdno obesil nad svojo glavo. Neko noč je sedel na ležišču s palico v roki in začel premišljevati o maslu in njegovi visoki ceni. Rekel si je: »Vse to maslo, ki ga imam, bi moral prodati, z izkupičkom kupiti ovco in jo dati enemu od kmetov v rejo, dobiček pa bi si delila. Prvo leto bo skotila ovna in ovco, drugo leto ovco in ovna, in te ovce bodo kotile samce in samice, dokler jih ne bo cela čreda. Potem si bom odmeril svoj delež, prodal toliko živali, kolikor bom hotel, kupil tisto zemljišče, ga spremenil v obdelano polje in na njem sezidal veličastno palačo. Nakupil bom blaga in oblačil, si priskrbel sužnje in sužnje ter se oženil s hčerjo tistega trgovca. Priredil bom svatbo, kakršne še nikoli ni bilo, dal zaklati živali ter pripraviti imenitne jedi, slaščice, s sladkorjem oblite mandlje in še marsikaj. Zbral bom nastopače in umetnike ter poskrbel za glasbila, pripravil cvetje, dišave in najrazličnejše dišeče rastline. Povabil bom bogate in revne, učenjake, veljake in državne dostojanstvenike, in kdor bo kaj želel, mu bom to dal prinesti. Pripravil bom vsakršne jedi in pijače ter poslal glasnika, ki bo razglašal: ‘Kdor si česa želi, bo to dobil!’ Potem, ko bodo mojo nevesto slovesno pokazali svatom, bom stopil k njej in užival v njeni lepoti in ljubkosti. Jedel bom, pil in se veselil ter si rekel: ‘Zdaj so se ti izpolnile vse želje!’ Odpočil si bom od odpovedovanja in pobožnih opravil. Nato bo žena zanosila in rodila sina. Veselil se ga bom, njemu na čast prirejal gostije in ga vzgajal z vso nežnostjo. Poučil ga bom v modrosti, lepem vedenju in računstvu, razširil sloves njegovega imena med ljudmi ter se ponašal z njim v družbi veljakov. Velel mu bom delati dobro in ne bo mi nasprotoval; odvračal ga bom od razuzdanosti in hudobije ter mu priporočal bogaboječnost in dobra dela. Obdaroval ga bom z lepimi, dragocenimi darili. Če bom videl, da ostaja poslušen, mu bom dal še več lepih darov; če pa bom opazil, da se nagiba k neposlušnosti, ga bom udaril s to palico!« Dvignil jo je, da bi udaril sina, a zadel je posodo z maslom, ki mu je visela nad glavo, in jo razbil. Črepinje so se vsule nanj, maslo pa mu je steklo po glavi, obleki in bradi. Tako je postal svarilen zgled drugim.

Zato, o kralj, človek ne bi smel govoriti o ničemer, preden se to ne zgodi.’ Kralj mu je dejal: ‘Resnico si povedal. Odličen vezir si, saj govoriš po resnici in svetuješ dobro. Pri meni imaš zdaj tolikšen ugled, kakršnega si želiš, in še naprej uživaš mojo naklonjenost.’ Šamas se je priklonil do tal pred Bogom in kraljem ter molil, da bi kralj še naprej užival blagoslove. Rekel mu je: ‘Naj Bog podaljša tvoje dni in povzdigne tvojo veljavo! Vedi, da ti ničesar ne prikrivam, ne na skrivaj ne v javnosti. Tvoje zadovoljstvo je moje zadovoljstvo in tvoja jeza moja jeza. Veselim se le, kadar se veseliš ti, in ne bi mogel leči k počitku, če bi bil ti nezadovoljen z menoj. Vsemogočni Bog me je namreč po tvoji naklonjenosti obdaril z vsem dobrim. Zato ga prosim, naj te varuje s svojimi angeli in te bogato nagradi, ko stopiš predenj.’ Kralj se je ob teh besedah razveselil, Šamas pa je vstal in se poslovil od njega. Čez nekaj časa je kraljeva žena rodila sina. Glasniki so pohiteli h kralju in mu sporočili veselo novico o rojstvu njegovega otroka. Neizmerno se je razveselil, se iz srca zahvalil Bogu in dejal: ‘Hvala Bogu, ki mi je naklonil otroka, ko sem že izgubil upanje! On je blag in usmiljen do svojih služabnikov.’ Nato je kralj pisal ljudem po vsem svojem kraljestvu, jim sporočil novico in jih povabil v svojo palačo. K njemu so prišli knezi, veljaki, učenjaki in državni dostojanstveniki, ki so bili pod njegovo oblastjo.

Tako je bilo s kraljem. Kar pa zadeva njegovega sina, so po vsem kraljestvu zadoneli bobni, ki so oznanjali veselo novico in slavje, ljudje pa so prihajali z vseh koncev dežele, da bi se udeležili praznovanja. Prišli so učenjaki, filozofi, književniki in modreci ter vsi stopili pred kralja. Vsak je zasedel mesto, ki mu je pripadalo po položaju. Nato je kralj pomignil sedmerici velikih vezirjev, ki jim je načeloval Šamas, naj vsak po svoji modrosti spregovori o dogodku, zaradi katerega so se zbrali. Prvi je začel njihov predstojnik, vezir Šamas. Prosil je za dovoljenje, da bi spregovoril, in ko mu ga je kralj dal, je dejal: ‘Hvala Bogu, ki nas je iz niča priklical v življenje in svoje služabnike, pravične in poštene kralje, obdaril z oblastjo in dobrimi deli ter po njihovih rokah podanikom naklonil sredstva za življenje. Še posebej naj bo hvaljen za našega kralja, po katerem je oživil opustele kraje naše dežele, nas obsul z milostmi ter nam po kraljevi blaginji naklonil obilje, spokojnost in pravičnost. Kateri kralj ravna z ljudmi svojega kraljestva tako, kakor je ta kralj ravnal z nami? Skrbi za naš blagor, zagotavlja nam naše pravice, pravično razsoja med nami, nikoli nas ne zanemarja in odpravlja krivice, ki so nam bile storjene. Božja milost do ljudi je, da njihov kralj skrbi za njihove zadeve in jih varuje pred sovražnikom, kajti sovražnik si želi predvsem premagati nasprotnika in ga spraviti v svojo oblast. Mnogi ljudje dajejo svoje otroke kraljem v službo, kjer živijo kakor sužnji, samo zato, da bi jih kralji varovali pred sovražniki. Toda v času našega kralja noben sovražnik ni stopil v našo deželo. To je tako velika milost in tako neizmerna sreča, da je nihče ne more opisati, saj presega vse besede. Ti, o kralj, si resnično vreden te velike milosti, mi pa živimo pod tvojim varstvom in v senci tvojih peruti. Naj te Bog bogato nagradi in ti nakloni dolgo življenje! Doslej smo namreč vztrajno prosili vsemogočnega Boga, naj usliši naše molitve, te ohrani med nami in ti nakloni dobrega sina, ob katerem se bodo razveselile tvoje oči. In Bog, slavljen in vzvišen bodi, je sprejel naše prošnje ter uslišal naše molitve.’ Tedaj je Šeherezado presenetilo jutro in prekinila je pripoved, ki ji je bila dovoljena.«