Prevod

Pripovedujejo tudi, da je v Bagdadu živel mož, ki je užival veliko blagostanje in imel obilo denarja. Toda njegovo premoženje je skopnelo, razmere so se mu spremenile in nazadnje ni imel ničesar več; celo vsakdanji kruh si je služil le z največjim trudom. Neke noči je zaspal, ves potrt in strt, in v sanjah zaslišal glas, ki mu je rekel: »Tvoja sreča te čaka v Egiptu. Odpravi se tja in jo poišči.« Odpotoval je v Egipt, in ko je prispel, ga je zatekel večer, zato je legel spat v mošeji. Poleg mošeje je stala hiša in vsemogočni Bog je hotel, da je skupina tatov vstopila v mošejo in iz nje našla pot v tisto hišo. Prebivalce hiše je prebudil hrup tatov, pa so začeli vpiti. Na pomoč jim je priskočil upravitelj s svojimi možmi in tatovi so pobegnili. Upravitelj je vstopil v mošejo in v njej našel spečega Bagdadčana. Dal ga je prijeti in tako neusmiljeno pretepsti z biči, da je bil že na robu smrti, nato pa ga je vrgel v ječo. Tam je ostal tri dni, potem pa ga je upravitelj dal privesti predse in ga vprašal: »Iz katere dežele si?« Mož je odgovoril: »Iz Bagdada.« Upravitelj ga je vprašal: »Kaj te je prignalo v Egipt?« Odgovoril je: »V sanjah sem zaslišal glas, ki mi je rekel: ‘Tvoja sreča te čaka v Egiptu. Odpravi se tja.’ Ko sem prišel v Egipt, sem res našel srečo, ki mi jo je napovedal: udarce z bičem, ki sem jih dobil od tebe.« Upravitelj se je zasmejal tako na široko, da so se mu pokazali kočniki, in mu rekel: »O ti nespametnež! Sam sem že trikrat v sanjah slišal glas, ki mi je govoril: ‘V Bagdadu, v tej in tej četrti, stoji hiša takšne in takšne podobe. Na njenem dvorišču je vrtiček z vodnjakom, pod katerim leži velikanski zaklad. Pojdi tja in ga vzemi.’ Pa nisem šel, ti pa si bil tako neumen, da si zaradi sanj, ki niso drugega kot blodnje, potoval iz mesta v mesto.« Nato mu je dal nekaj dirhamov in rekel: »S tem si pomagaj, da se vrneš v svoj kraj.« Tedaj je Šeherezado dohitel svit in umolknila je s pripovedjo, ki ji je bila dovoljena.

Ko je nastopila 352. noč

je rekla: Izvedela sem, o srečni kralj, da je upravitelj dal Bagdadčanu nekaj dirhamov in mu rekel: »S tem si pomagaj, da se vrneš v svoj kraj.« Mož jih je vzel in se vrnil v Bagdad. Hiša v Bagdadu, ki jo je opisal upravitelj, pa je bila prav njegova hiša. Ko je prišel domov, je začel kopati pod vodnjakom in našel silno bogastvo, tako da mu je Bog naklonil obilno blagostanje. To pa je res nenavadno naključje.