Prevod

Pripovedujejo tudi, da je al Mamun, sin Haruna ar Rašida, ob prihodu v blagoslovljeni Egipt hotel porušiti piramide, da bi si prilastil, kar je bilo v njih. Toda ko se jih je lotil rušiti, mu ni uspelo, čeprav se je močno trudil in za to porabil veliko denarja. Tedaj je Šeherezado dohitelo jutro in je prekinila pripoved, ki ji je bila dovoljena.

Ko je nastopila 398. noč,

je rekla: Izvedela sem, o srečni kralj, da si je al Mamun močno prizadeval porušiti piramide in za to porabil velikansko bogastvo, vendar mu jih ni uspelo porušiti. V eno izmed njih je izdolbel le majhno odprtino. Pravijo, da je v tej odprtini našel natanko toliko denarja, kolikor ga je porabil, da jo je izdolbel: nič več in nič manj. Al Mamun se je temu začudil, nato pa pobral, kar je bilo tam, in opustil svoj namen. Piramide so tri in sodijo med čudesa sveta; na vsem zemeljskem površju ni bilo ničesar, kar bi se z njimi moglo meriti po trdnosti, dovršenosti in višini. Zgrajene so namreč iz velikanskih kamnitih blokov. Graditelji so vsak kamen prevrtali na obeh koncih in vanj navpično vstavili železne palice, nato prevrtali še drugi kamen in ga spustili nanje. Potem so stalili svinec in ga po pravilih stavbarske umetnosti vlili okoli palic. Ko so bile piramide dokončane, se je vsaka dvigala sto komolcev visoko, merjeno s komolcem, kakršen je bil v rabi v tistem času. Njihovo vznožje je kvadratno, ploskve pa se od spodnjih robov poševno vzpenjajo proti vrhu; vsaka stranica meri tristo komolcev. Starodavni pripovedujejo, da je v zahodni piramidi trideset zakladnic iz kremena, polnih dragocenih draguljev, neizmernega bogastva, nenavadnih kipov ter izvrstnih priprav in orožja, premazanega s snovjo, pripravljeno po skrivni modrosti, zaradi katere ne bo zarjavelo do sodnega dne. V njih so tudi steklo, ki se upogiba, ne da bi se razbilo, najrazličnejša sestavljena zdravila in posebej pripravljene vode. V drugi piramidi so na kremenovih ploščah zapisane zgodbe svečenikov. Vsakemu svečeniku pripada ena teh plošč modrosti, na njej pa so zapisana čudesa njegove veščine in njegova dela. Ob stenah so človeške podobe, podobne malikom, ki sede na stopničastih podstavkih z rokami opravljajo vse mogoče obrti. Vsaka piramida ima svojega zakladničarja in varuha; ti varuhi jih skozi stoletja čuvajo pred udarci usode. Čudesa piramid so osupnila tako ljudi bistrega duha kakor ostrega očesa. O njih je nastalo mnogo pesmi, vendar nobena ni razkrila njihove skrivnosti. Tako je neki pesnik dejal:

Ko kralji hočejo, da bi za njimi živel spomin na njihove velike težnje, naj spregovori jezik stavb. Mar ne vidiš, da piramidi še stojita in ju udarci usode niso spremenili? Drugi pa je dejal:

Poglej piramidi in prisluhni, kaj pripovedujeta o davno minulih časih. Ko bi mogli govoriti, bi nama povedali, kaj je čas storil s prvimi in z zadnjimi. Spet drugi je dejal:

Prijatelj moj, je mar pod nebom stavba, ki bi se po dovršenosti kosala z egiptovskima piramidama? To sta stavbi, ki se ju boji čas, medtem ko se vse, kar živi na zemlji, boji časa. Moj pogled se je naslajal ob čudoviti gradnji, a moja misel ni našla veselja v ugibanju, čemu sta bili zgrajeni. In še drugi je dejal:

Kje je tisti, ki je zgradil piramidi? Kdo je bilo njegovo ljudstvo, kdaj je živel in kje je padel mrtev? Spomeniki še nekaj časa ostanejo za svojimi stvaritelji, nato pa tudi njih dohiti smrt in jih podre.