Prevod
Zajec se je odpravil v gozd iskat hrano. Zagledal je velikanski baobab, se ozrl kvišku in na njem opazil panj, poln medu. Vrnil se je v mesto, da bi poiskal prijatelje, ki bi šli jest z njim.
Prišel je pred podganja vrata. Podgana ga je povabila noter in sedla sta. Zajec ji je rekel: »Oče mi je umrl in mi zapustil panj medu. Pojdiva ga jest.« In odšla sta.
Rekel ji je: »Splezaj gor.« Oba sta splezala na drevo in se lotila medu. S seboj sta prinesla goreče plamenice; z njimi sta ožgala čebele, da so pobegnile. Nato sta ogenj pogasila in jedla med.
Nenadoma je izpod baobaba stopil lev. Pogledal je navzgor, zagledal, kako se mastita, in vprašal: »Kdo sta?« Zajec je podgani rekel: »Tiho bodi, tistemu starcu se meša.« Lev je znova vprašal: »Kdo sta? Zakaj ne odgovorita?« Podgana se je prestrašila in rekla: »Midva sva tu.«
Zajec je podgani rekel: »Vzemi me in me vtakni v plamenico, potem pa reci staremu levu: ‘Umakni se, da vržem plamenico, nato pridem še jaz.’« Lev se je umaknil in podgana je vrgla plamenico. Ko je ta padla na tla, je zajec skočil iz nje in zbežal.
Lev je rekel podgani: »No, zdaj pa pridi dol.« Spustila se je z drevesa. Zgrabil jo je in vprašal: »Kdo je bil s teboj tam zgoraj?« Odgovorila je: »Jaz in zajec sva bila. Ga nisi videl, ko sem ga vrgla dol?« Rekel je: »Nisem ga videl.« In požrl je podgano. Nato je šel iskat zajca, vendar ga ni našel.
Tretji dan je zajec poiskal želvo in ji rekel: »Pojdiva jest med.« Vprašala ga je: »Čigav pa je?« Odgovoril je: »Od mojega očeta.« Rekla je: »Pa pojdiva.« Ko sta prispela, sta z gorečimi plamenicami splezala na drevo. Ožgala sta čebele, da so pobegnile, nato pa sedla in začela jesti.
Nenadoma se je prikazal lev, ki je bil pravi lastnik medu. Vprašal je: »Kdo sta tam zgoraj?« Zajec je želvi rekel: »Tiho bodi.« Lev je spet vprašal. Želva se je prestrašila in rekla zajcu: »Jaz bom spregovorila. Rekel si mi, da je ta med tvoj, pa sploh ni tvoj, ampak levov!« Lev je znova vprašal: »Kdo sta?« Odgovorila mu je: »Midva sva tu.« Rekel jima je: »Potem pa pridita dol.« Želva je odgovorila: »Že prihajava.« Lev je zajca iskal že mnogo dni in si je rekel: »Danes ga bom pa dobil.«
Zajec je želvi rekel: »Vzemi me in me vtakni v plamenico, potem pa reci levu: ‘Umakni se, da vržem plamenico, nato pridem še jaz. Počakaj me spodaj.’« Odgovorila je: »Prav.« Pri sebi pa si je mislila: »Ta bi rad pobegnil in mene pustil levu, da me požre. Naj raje najprej požre njega.« Vzela je zajca in ga vtaknila v plamenico. Nato je rekla levu: »Tu prihaja zajec!«
Lev ga je ujel, ga trdno stisnil v šapi in vprašal: »Kaj naj danes storim s teboj?« Zajec mu je rekel: »Če me poješ, bo moje meso trdo.« Lev ga je vprašal: »Kaj pa naj potem storim s teboj?« Odgovoril je: »Zgrabi me za rep, me zavrti in nato trešči ob tla. Potem me boš lahko pojedel.« Lev se je pustil preslepiti. Zavrtel ga je, ko pa ga je hotel treščiti ob tla, mu je zajec zdrsnil iz šape in jo ucvrl. Tako mu je spet ušel.
Lev je rekel želvi: »Še ti pridi dol.« Spustila se je z drevesa. Vprašal jo je: »Kaj pa naj storim s teboj?« Odgovorila je: »Položi me v blato in me takole drgni, dokler mi ne odstopi oklep.« Lev jo je vzel, jo odnesel v vodo in začel drgniti. Želva mu je pobegnila, lev pa si je drgnil šapi, dokler si ni odrgnil kože. Pogledal je krvaveči šapi in rekel: »Danes mi je pa zajec zagodel!« In ga je šel iskat.
Spraševal je: »Kje je zajčeva hiša?« Odgovarjali so mu: »Ne vemo.« Zajec pa je že rekel ženi: »Preseliva se iz te hiše.« In sta se preselila. Lev je še naprej poizvedoval, dokler mu niso povedali: »Njegova hiša je tista tam na hribu.« Odšel je tja, a ko je prispel, zajca ni bilo doma. Rekel si je: »Skrijem se v hišo, in ko zajec pride z ženo, bom oba požrl.«
Zajec se je vračal z ženo in ni ničesar slutil. Toda že med potjo je zagledal levove sledi in rekel ženi: »Vrni se. Tu je šel lev, mene išče.« Odgovorila je: »Ne vrnem se. Šla bom s teboj, moj mož.« Rekel ji je: »Ljuba moja, vrni se vendar.« In se je vrnila. Zajec pa je šel naprej po sledeh in videl, da vodijo v njegovo hišo. Rekel si je: »Oho! Lev je notri.«
Tiho se je umaknil, stopil nekoliko proč in zaklical v pozdrav: »Pozdravljena, hiša! Pozdravljena, hiša! Pozdravljena, hiša!« Vse je bilo tiho. Zajec je rekel: »Kako to? Vsak dan, ko grem tod mimo in pozdravim, mi hiša odgovori. Danes mora biti pa nekdo v njej.« Lev se je pustil preslepiti in se oglasil: »Pozdravljen!«
Zajec mu je rekel: »Oho! Lev, ti si notri! Mene, svojega otroka, bi rad pojedel? Kje si pa že slišal, da bi hiša govorila?« Lev mu je rekel: »Le počakaj!« Zajec je zbežal in lev se je pognal za njim. Tekla sta, dokler se lev ni upehal. Potem je rekel ljudem: »Zajec me je premagal. Dovolj, nič več nočem imeti z njim.« In se je vrnil.
