Prevod
(Knjiga, ki je sama po sebi slaba, ne postane dobra zato, ker je v njej tu in tam kaj dobrega.) Neki Volk je govoril z nekim Pastirjem: »Prijatelj,« mu je dejal, »ne vem, zakaj me že od nekdaj gledaš s sovraštvom in grozo. Imaš me za hudobnega, pa, verjemi, nisem. Moja koža pozimi — kako lepo greje! 5 Več kot tisoč človeških tegob ozdravi; in še to odliko ima, da je ne napadajo ne bolhe ne kak drug mrčes. Svojih krempljev ne bi zamenjal za jazbečeve, saj imajo veliko moč zoper zli pogled. 10 Veš tudi, kako koristni so moji zobje in kolikim sem s svojo mastjo povrnil zdravje.« Pastir mu odvrne: »Hudobna žival! Naj te Nebo prekolne, prekolne naj te, amen; ko si se že dodobra nasitil zla, ki si ga storil, 15 kaj mar, če zmoreš storiti tudi kaj dobrega?« K vragu naj gredo vse te volčje knjige, ki jih je dandanes toliko med nami.
