Prevod

Ruan Zhan, z vljudnostnim imenom Qianli, je od nekdaj zagovarjal prepričanje, da duhov ni. Nihče ni znal ovreči njegovih trditev. Sam je pogosto govoril, da je s tem naukom mogoče jasno razločiti svet živih od sveta mrtvih. Nekega dne se je pri njem nenadoma oglasil obiskovalec in se dal najaviti z imenom. Po vljudnostnih pozdravih sta se zapletla v pogovor o filozofskih vprašanjih. Gost je bil izredno bister in spreten v razpravljanju. Dolgo sta se pogovarjala, in ko je beseda nanesla na duhove in božanstva, sta se spustila v silovito prerekanje. Nazadnje je gost ostal brez ugovorov. Tedaj se mu je obraz stemnil in rekel je: »O duhovih in božanstvih so pričali modreci in učenjaki vseh časov. Kako morete edinole vi trditi, da jih ni? Saj sem tudi sam duh!« Nato je privzel čudno podobo in v hipu izginil. Ruan Zhan je obmolknil; bil je globoko pretresen in obraz mu je potemnel. Dobro leto zatem je zbolel in umrl.