Waltey

Prevod

Južno od mesta Anyang je stala obpotna postaja, v kateri ni bilo mogoče varno prenočiti: kdor je tam prespal, je vselej umrl nasilne smrti. Neki učenjak, vešč skrivnih ved, se je namenil tam prenočiti. Domačini so mu rekli: »Tukaj ne smete ostati čez noč. Od vseh, ki so kdaj prenočili tu, ni nihče ostal živ.« Učenjak je odvrnil: »Nikar ne skrbite. Sam bom že znal opraviti s tem.« Nastanil se je v poslopju postaje, sedel vzravnano in na glas prebiral knjigo. Šele po dolgem času je odnehal. Po polnoči je prišel nekdo v tanki črni obleki, stopil pred vrata in poklical gospodarja postaje. Ta se je odzval. »Je kdo v postaji?« je vprašal prišlek. Glas je odgovoril: »Prejle je neki učenjak tu bral knjigo. Pravkar je nehal in menda še ni zaspal.« Prišlek je zamolklo zastokal in odšel. Kmalu zatem je prišel še nekdo z rdečim oglavjem in poklical gospodarja postaje. Vprašanje in odgovor sta bila enaka kakor prej. Tudi ta je zamolklo zastokal in odšel. Ko je odšel, je vse utihnilo. Učenjak je vedel, da ne bo nikogar več, zato je vstal, šel tja, od koder sta bila prišleka klicala, in ju posnemal: poklical je gospodarja postaje. Ta se je tudi njemu odzval. Učenjak je vprašal: »Je kdo v postaji?« Glas je odgovoril enako kakor prej. Nato je učenjak vprašal: »Kdo je bil tisti v črni obleki, ki je prišel prej?« »Svinja iz severne hiše,« se je glasil odgovor. »In kdo je bil tisti z rdečim oglavjem?« »Stari petelin iz zahodne hiše.« »Kdo pa si ti?« »Jaz sem stari škorpijon.« Učenjak se je nato tiho vrnil k prebiranju knjige in si do jutra ni drznil zaspati. Ob svitu so ga domačini prišli pogledat in presenečeno vzkliknili: »Kako to, da ste vi edini ostali živi?« Učenjak je dejal: »Brž mi prinesite meč, pa bomo skupaj polovili prikazni!« Z mečem v roki je stopil tja, od koder mu je ponoči odgovarjal glas, in res našel starega škorpijona, velikega kot lutnja pipa, s strupenim želom, dolgim več čevljev. V zahodni hiši je našel starega petelina, v severni pa staro svinjo. Vse tri živali je pokončal in zlo v postaji je potihnilo. Odtlej tam ni bilo več nesreč ne nasilnih smrti.

Izvirnik

安陽城南有一亭,夜不可宿;宿,輒殺人。書生明術數,乃過宿之,亭民曰:「此不可宿。前後宿此,未有活者。」書生曰:「無苦也。吾自能諧。」遂住廨舍。乃端坐,誦書。良久乃休。夜半後,有一人,著皁單衣,來,往戶外,呼亭主。亭主應諾。「見亭中有人耶?」答曰:「向者有一書生在此讀書。適休,似未寢。」乃喑嗟而去,須臾,復有一人,冠赤幘者,呼亭主。問答如前。復喑嗟而去。既去,寂然。書生知無來者,即起,詣向者呼處,效呼亭主。亭主亦應諾。復云:「亭中有人耶?」亭主答如前。乃問曰:「向黑衣來者誰?」曰:「北舍母豬也。」又曰:「冠赤幘來者誰?」曰:「西舍老雄雞父也。」曰:「汝復誰耶?」曰:「我是老蠍也。」於是書生密便誦書。至明不敢寐。天明,亭民來視,驚曰:「君何得獨活?」書生曰:「促索劍來,吾與卿取魅:」乃握劍至昨夜應處,果得老蠍,大如琵琶,毒長數尺。西舍,得老雄雞父;北舍,得老母豬,凡殺三物,亭毒遂靜,永無災橫。

Nalagam bralnik