Prevod

Nekoč je živel mož, ki je imel tri sinove in vsem trem je bilo ime Mohamed. Ko je začutil, da se mu bliža smrt, je posumil, da eden izmed njih ni njegov sin. Spregovoril je: »Mohamed naj deduje, Mohamed naj deduje, Mohamed pa naj ne deduje.« Ko jim je oče umrl, so hoteli razdeliti njegovo premoženje. Spogledali so se in rekli: »Oče je dejal: Mohamed naj deduje, Mohamed naj deduje, Mohamed pa naj ne deduje.« Začeli so se prepirati in nazadnje prišli pred sodnika. Toda njihova zadeva se mu je zdela pretežka, zato jim je rekel: »Naj vam razsodi kadija Hiddl.« Zaupali so v Boga in se odpravili na pot. Med potjo so naleteli na kraj, kjer je klečala kamela. Eden je rekel: »Ta kamela nima repa.« Drugi se je oglasil: »Ta kamela je slepa na eno oko.« Tretji pa je dejal: »Tovor, ki ga je nosila, je bil na eni strani sladek, na drugi pa kisel.« Šli so naprej in srečali lastnika kamele, ki je iskal svojo žival. Vprašal jih je: »Ali ste morda srečali kamelo?« Eden izmed njih je rekel: »Ali tvoja kamela nima repa?« »Res je,« mu je odgovoril. Drugi je vprašal: »Ali je slepa na eno oko?« »Res je,« je odgovoril. Tretji je vprašal: »Ali je nosila na eni strani sladek, na drugi pa kisel tovor?« »Res je,« je odvrnil mož. »Moja kamela je pri vas, saj ste našteli vsa njena znamenja!« Rekli so mu: »Tvoje kamele, dobri mož, nimamo.« Vprašal jih je: »Kje pa ste jo potem videli?« »Saj je nismo videli,« so odgovorili. Zadržal jih je in jih ni hotel izpustiti. Rekli so mu: »Namenjeni smo h kadiji Hiddlu. Pojdi z nami.« Ko so prišli h kadiji, je prvi stopil predenj lastnik

kamele in rekel: »Moja kamela je pri teh mladeničih.« Kadija jim je velel: »Vrnite mu kamelo.« »Bog nama je priča, da njegove kamele nimamo!« Lastnik kamele je dejal: »Saj so mi našteli vsa njena znamenja: moja kamela nima repa, slepa je na eno oko in nosi na eni strani sladek, na drugi pa kisel tovor.« Kadija se je obrnil k prvemu in ga vprašal: »Kako si vedel, da nima repa?«

Odgovoril je: »Ko kamela iztreblja, zamahuje z repom in raztresa iztrebke. Ko pa sem pogledal te iztrebke, sem videl, da so vsi na enem kupu. Tako sem vedel, da nima repa.« Kadija se je obrnil k drugemu in ga vprašal: »In kako si ti vedel, da je slepa na eno oko?« Rekel je: »To sem spoznal po njeni sledi. Na strani zdravega očesa je popasla travo, na strani slepega očesa pa je trava ostala nedotaknjena.« Obrnil se je še k tretjemu in ga vprašal: »In kako si ti vedel, da je kamela nosila na eni strani kisel, na drugi pa sladek tovor?« Odgovoril je: »Na strani kislega tovora so se nad kapljami na tleh zbirali komarji, na strani sladkega pa so se zgrinjale muhe.« Kadija se je obrnil k lastniku kamele: »Kakšna pa je tvoja kamela, dobri mož?« Rekel je: »Moja kamela zares nima repa, slepa je na eno oko in nosi na eni strani kisel, na drugi pa sladek tovor: na eni strani kis, na drugi med.« Kadija mu je rekel: »Pojdi in poišči svojo kamelo. Ti ljudje so s svojo bistroumnostjo 1 razbrali njena znamenja. Pametne glave so.« Nato se je obrnil k trojici in vprašal: »O čem pa se pravdate vi?« Rekli so mu: »Gospod, ko je naš oče umiral, je dejal: Mohamed naj deduje, Mohamed naj deduje, Mohamed pa naj ne deduje.

Ne vemo, katerega je mislil, saj je vsem trem ime Mohamed.« Rekel jim je: »Nocoj bodite moji gostje, jutri pa razsodim o vaši zadevi.« Odvedel jih je v zgornjo izbo, poklical svojega pastirja in mu naročil: »Pojdi in zakolji zanje jagnje.« Pastir je zaklal jagnje, ga odrl in prinesel v hišo, da bi jim ga pripravili. Prinesli so jim večerjo in začeli so jesti, kadija pa je sedel pred vrati izbe in prisluškoval, kaj govorijo. Eden izmed njih se je oglasil: »To meso je pasje.« Drugi je rekel: »Ženska, ki je skuhala večerjo, ima mesečno perilo.« Tretji pa je dejal: »Kadija je nezakonski sin.«

Rekla sta mu: »Nikar, človek, ne govori, da je kadija nezakonski sin! Kako pa veš, da je nezakonski?« Odgovoril je: »Kdor prinese večerjo, pa ne sede jest z gostom, je nezakonski sin.« Kadija jih je slišal in odšel. Poklical je pastirja ter mu rekel: »Zakaj si me osramotil, ko so prišli k meni gostje? Si jim zaklal psa?« Ta je odgovoril: »Ne, gospod, pri tvoji glavi prisegam, zaklal sem samo jagnje! Toda mati mu je poginila, ko je bilo še majhno, in dojila ga je psica.«

Šel je v hišo in vprašal: »Kdo je skuhal večerjo za goste?« Predenj je stopila ženska in rekla: »Jaz, gospod.« Vprašal jo je: »Ali ti je zdaj prepovedano moliti?« »Da,« je odgovorila. Nato je šel k materi, jo zgrabil, vrgel na tla in potegnil bodalo, da bi jo

zaklal. Rekel ji je: »Priznaj mi, kdo je moj oče, sicer te ubijem!« Prestrašila se je in mu rekla: »Sin moj, tvoj oče ni mogel imeti otrok. K nam je hodil mesar, ki nam je prinašal meso. Tako je hotel Bog: legla sem z njim, zanosila in rodila tebe.« Izpustil je mater in zjutraj odšel sodit. Mladeniči so stopili predenj. Tistega, ki je rekel, da je meso pasje, je vprašal: »Kako si vedel, da je meso pasje?« Odgovoril je: »Ovčetina ni nitasta, pasje meso pa je.« Obrnil se je k drugemu in ga vprašal: »In kako si ti vedel, da ima ženska, ki je skuhala večerjo, mesečno perilo?« Odgovoril je: »Ker je bila jed brez okusa.« Tretjega ni ničesar vprašal. Vstal je in rekel: »Mohamed naj deduje, Mohamed naj deduje, ti, Mohamed, pa ne boš dedoval!« »Zakaj?« ga je vprašal ta. Kadija mu je odgovoril: »Ker nezakonskega sina prepozna samo nezakonski sin!«