Waltey

Prevod

Nekoč je živel mož, ki je imel tri sinove in vsem trem je bilo ime Mohamed. Ko je začutil, da se mu bliža smrt, je posumil, da eden izmed njih ni njegov sin. Spregovoril je: »Mohamed naj deduje, Mohamed naj deduje, Mohamed pa naj ne deduje.« Ko jim je oče umrl, so hoteli razdeliti njegovo premoženje. Spogledali so se in rekli: »Oče je dejal: Mohamed naj deduje, Mohamed naj deduje, Mohamed pa naj ne deduje.« Začeli so se prepirati in nazadnje prišli pred sodnika. Toda njihova zadeva se mu je zdela pretežka, zato jim je rekel: »Naj vam razsodi kadija Hiddl.« Zaupali so v Boga in se odpravili na pot. Med potjo so naleteli na kraj, kjer je klečala kamela. Eden je rekel: »Ta kamela nima repa.« Drugi se je oglasil: »Ta kamela je slepa na eno oko.« Tretji pa je dejal: »Tovor, ki ga je nosila, je bil na eni strani sladek, na drugi pa kisel.« Šli so naprej in srečali lastnika kamele, ki je iskal svojo žival. Vprašal jih je: »Ali ste morda srečali kamelo?« Eden izmed njih je rekel: »Ali tvoja kamela nima repa?« »Res je,« mu je odgovoril. Drugi je vprašal: »Ali je slepa na eno oko?« »Res je,« je odgovoril. Tretji je vprašal: »Ali je nosila na eni strani sladek, na drugi pa kisel tovor?« »Res je,« je odvrnil mož. »Moja kamela je pri vas, saj ste našteli vsa njena znamenja!« Rekli so mu: »Tvoje kamele, dobri mož, nimamo.« Vprašal jih je: »Kje pa ste jo potem videli?« »Saj je nismo videli,« so odgovorili. Zadržal jih je in jih ni hotel izpustiti. Rekli so mu: »Namenjeni smo h kadiji Hiddlu. Pojdi z nami.« Ko so prišli h kadiji, je prvi stopil predenj lastnik

kamele in rekel: »Moja kamela je pri teh mladeničih.« Kadija jim je velel: »Vrnite mu kamelo.« »Bog nama je priča, da njegove kamele nimamo!« Lastnik kamele je dejal: »Saj so mi našteli vsa njena znamenja: moja kamela nima repa, slepa je na eno oko in nosi na eni strani sladek, na drugi pa kisel tovor.« Kadija se je obrnil k prvemu in ga vprašal: »Kako si vedel, da nima repa?«

Odgovoril je: »Ko kamela iztreblja, zamahuje z repom in raztresa iztrebke. Ko pa sem pogledal te iztrebke, sem videl, da so vsi na enem kupu. Tako sem vedel, da nima repa.« Kadija se je obrnil k drugemu in ga vprašal: »In kako si ti vedel, da je slepa na eno oko?« Rekel je: »To sem spoznal po njeni sledi. Na strani zdravega očesa je popasla travo, na strani slepega očesa pa je trava ostala nedotaknjena.« Obrnil se je še k tretjemu in ga vprašal: »In kako si ti vedel, da je kamela nosila na eni strani kisel, na drugi pa sladek tovor?« Odgovoril je: »Na strani kislega tovora so se nad kapljami na tleh zbirali komarji, na strani sladkega pa so se zgrinjale muhe.« Kadija se je obrnil k lastniku kamele: »Kakšna pa je tvoja kamela, dobri mož?« Rekel je: »Moja kamela zares nima repa, slepa je na eno oko in nosi na eni strani kisel, na drugi pa sladek tovor: na eni strani kis, na drugi med.« Kadija mu je rekel: »Pojdi in poišči svojo kamelo. Ti ljudje so s svojo bistroumnostjo 1 razbrali njena znamenja. Pametne glave so.« Nato se je obrnil k trojici in vprašal: »O čem pa se pravdate vi?« Rekli so mu: »Gospod, ko je naš oče umiral, je dejal: Mohamed naj deduje, Mohamed naj deduje, Mohamed pa naj ne deduje.

Ne vemo, katerega je mislil, saj je vsem trem ime Mohamed.« Rekel jim je: »Nocoj bodite moji gostje, jutri pa razsodim o vaši zadevi.« Odvedel jih je v zgornjo izbo, poklical svojega pastirja in mu naročil: »Pojdi in zakolji zanje jagnje.« Pastir je zaklal jagnje, ga odrl in prinesel v hišo, da bi jim ga pripravili. Prinesli so jim večerjo in začeli so jesti, kadija pa je sedel pred vrati izbe in prisluškoval, kaj govorijo. Eden izmed njih se je oglasil: »To meso je pasje.« Drugi je rekel: »Ženska, ki je skuhala večerjo, ima mesečno perilo.« Tretji pa je dejal: »Kadija je nezakonski sin.«

Rekla sta mu: »Nikar, človek, ne govori, da je kadija nezakonski sin! Kako pa veš, da je nezakonski?« Odgovoril je: »Kdor prinese večerjo, pa ne sede jest z gostom, je nezakonski sin.« Kadija jih je slišal in odšel. Poklical je pastirja ter mu rekel: »Zakaj si me osramotil, ko so prišli k meni gostje? Si jim zaklal psa?« Ta je odgovoril: »Ne, gospod, pri tvoji glavi prisegam, zaklal sem samo jagnje! Toda mati mu je poginila, ko je bilo še majhno, in dojila ga je psica.«

Šel je v hišo in vprašal: »Kdo je skuhal večerjo za goste?« Predenj je stopila ženska in rekla: »Jaz, gospod.« Vprašal jo je: »Ali ti je zdaj prepovedano moliti?« »Da,« je odgovorila. Nato je šel k materi, jo zgrabil, vrgel na tla in potegnil bodalo, da bi jo

zaklal. Rekel ji je: »Priznaj mi, kdo je moj oče, sicer te ubijem!« Prestrašila se je in mu rekla: »Sin moj, tvoj oče ni mogel imeti otrok. K nam je hodil mesar, ki nam je prinašal meso. Tako je hotel Bog: legla sem z njim, zanosila in rodila tebe.« Izpustil je mater in zjutraj odšel sodit. Mladeniči so stopili predenj. Tistega, ki je rekel, da je meso pasje, je vprašal: »Kako si vedel, da je meso pasje?« Odgovoril je: »Ovčetina ni nitasta, pasje meso pa je.« Obrnil se je k drugemu in ga vprašal: »In kako si ti vedel, da ima ženska, ki je skuhala večerjo, mesečno perilo?« Odgovoril je: »Ker je bila jed brez okusa.« Tretjega ni ničesar vprašal. Vstal je in rekel: »Mohamed naj deduje, Mohamed naj deduje, ti, Mohamed, pa ne boš dedoval!« »Zakaj?« ga je vprašal ta. Kadija mu je odgovoril: »Ker nezakonskega sina prepozna samo nezakonski sin!«

Izvirnik

Eémma râzel xándu tlät' üläd uttläta ésmhum mühammedät. hâkerrâzel kïf za imût, xándü síkk fîh mos wúldü. hzár, qâl uihám- med jûryt, umhámmed jûryt, umhámmed mâ jüryts. mât bûhum, jâqsmûh. házrü lbxádhum, qalü bâba qâl: mhámmed jûryt, um- hámmed jûryt, umhámmed mâ jür3'ts. qáxadü ithâsmu hátta wúslu quddäm elhâkem. kïf wúslu lilhâkem, sôxbët xalíh-hkümythum, qâl jáhkum xalîkum elqâdy hiddl. tämmü mitwakklîn xalálla umsâu. kîf zâu fittnîja, jelqâu mibrik ëzmâl. hzár wâhed, qâl hazzmél bilâsi baxbôs. fézz labor, qâl hazzmél áxwar. qâm ettâlit, qâl hazzmél elhmyl élli häzzü, farda hlû ufárda qârës. tämmu mâsîn, xarúdhuin mûl' ezzmél, ilauuz xalazémlû; qälylbum xârudkûmsi zmél? hzár wâhed mynhum, qâl zemlek biläsi baxbôs? qâllû naxám. hzár labor,

qâl zémlek áxwar? qâllû naxám. bzár ettâlit, qâl zémlek häz farda hlû ufárda qârës? qâllû naxám; zémlï xándkum, hâkum zibtûh amârtû. qalûlû zémlek, ja wûldi, mâ xannäs. qälylbum mälla wîn îo siftûh? qâlû áhna mâ sifnäs. séddbum, mâ ihäbs isèijibhum. qâlûlû áhna mâsîn lilqâdy hiddl, îza mxâna. — hàltû lilqârly, tqáddem mûl' ezzmél hûa lûël, qâllû zémll xandhâk elüläd. qälylhum axtiûh zémlû.

bînna ûbînû rábbi, wálla zémlû mâ xannäs. hzár mill' ezzmél, qâl hâu zâbûlj-amârtû: zémlï bläsi baxbôs, wáxwar, uhymlû fárda hlû ufárda qârës. bzár elqâdy, qâl bäs xaréftu énti biläsi baxbôs? qâllu ezzmél kîf ibáxrer, iniss baxbôsû 'lbaxrôr itférret; wäna kîf ljzárt lilbaxrôr, nelqâh mkéddes fárd kûds; hakessâxa xaréftu bläsi baxbôs. tlâffët elqâdy, qâl littäni wûnti bäs xaréftu áxwar? qâl xaréftu fïtnîtu minsîret xainu esshêha klâ 'lhsîs uminsîret xäinu 'lxôra elhsîs qâxad. tläffet littälit, qâllû wûnti bas xaréft ezzmél häz fárda qârës ufárda hlû? qâllu essîra fîha elqârës, fïbuqxôtha hâdëb xâlîh ennâmûs, usîrt elhlû mgäzgez xalîh eddybbän. tläffet elqâdy, qâl lïmûl' ezzmél, kïfââ zémlek ja wûldi? qâl bilminzídd zémlï bläsi baxbôs wáxwar uhäz fárda qârës ufárda hlû, fárda hall

ufárda xasél. qâl elqâdy âja bárra láuuz xalazémlek, hannäs bilhéndza 1 tallxûlek amârd-zémlek , näs ashâb xâqûl. — hazrylhum ettläta, qâl wuntûma asnîâ hsümytkum entûma? qâlûlû ja sîdi, bûna kîf za imût, qâl: mbámmed jûryt, umhámmed jûryt, umhámmed mâ jûryts ; áhna mâ xärefnäs âskûnû, áhna ettlâta isemna mhammedät. qalilhum ellîla bätu dyfân xândi uxûdwa nûfsël hsûmytkum. talláhhum lilxalî, näda lisärah mtâxu, qâllu ämsi âdebhëlhum xallûs. dbahelhum xallûs usâlhû, uzabu liddâr itaijebhôlhum. zâbûlhum laxsâ, bdâu itxassâu, uhûa elqâdy elbárra mymbab elbît qâxad isánnat fîbum âs iqûlû. fezz wâhed mynhum, qâl hallhám lhám elkélb. hzár lâhor, qâl élli tâijëbt elxasâ, xalîha dhárha . qâl ettâlit elqâdy wûldë harâm.

qâlû läla ja râzel, mâ tqûls elqâdy wûldë hrâm; bäs xaréftû wûldë hrâm? qâl élli 'zîb elxasâ umâ itxaSsâs mxaddyf, hadâka hûa wûlde hram, smáhhum elqâdy umsä. näda lissärah, qâllû xäläs zaûni dyfân uthassémnï, tâdebhëlhuni kélb? qâl lä jä sîdi, urâsek, âna mâ dbáht ülä xallûs", ämm' elxallûs úmmu mätet ulula sxîr, raddexëttu kélba. msä liddâr, qâl askûn taijeb elxasâ Mdyfân? tqaddëmytlû wáhda, qâlt äna, jä sîdi. nsidhä, qälilhä xándek hórmt esslât? qâlet naxám, xándl. msä lúmmu, séddhâ, ltáhha fillôtâ uzbidílh' elhánzer mäs' jidbáhha, qälilhä qyrrli âskûn bâba willä núqtlek. häfet, qälitlü jä wúldi, bûk mâ jadnâs, kan xándena zâzzâr izïbinna fñlhám, ktlb minxánd rábbi, uqáxte mxâh, rfáxt mynnu, zíbtk ónti. seíjib úmmü, ussbâh msä lilhúkm. tqáddemu läuläd. qâl Ulli qâl ellhám lhám ío

elkélb: énti bas xaréft ellhám lhám elkélb? qâl elxánami mâ jax- méls ëslûk, wulhám elkélb jáxmel slûk. tläffet littani, qâllû wúnti bäs xaréft élli taïjëbt elxasâ xalîha dhárhS? qâl hâtr ettaxâm mâsët . skit xattälit, qâm, qâl mhámmed jûryt, umhámmed jûryt, wúnti jä mhámmed, mâ türyts! qâllû läs? qâllû mâ itállax wúlde hrâm illä wúlde hrâm!

Nalagam bralnik