Prevod
Izvirni jezik: latinščina Vir: PerseusDL canonical-latinLit Zanesljivost razčlenitve: srednja Medtem ko se je vse to na zemlji godilo po zakonu usode in je bila zibelka dvakrat rojenega Bakha na varnem, je Jupiter, kot pripovedujejo, nekoč, razvedren od nektarja, odložil težke skrbi in se brezskrbno predajal sproščenim šalam z Junono ter dejal: »Vaš užitek je gotovo večji od tistega, ki ga občutimo moški.« Ona je to zanikala. Sklenila sta vprašati za mnenje učenega Tirezija: ta je poznal ljubezen z obeh strani.
Nekoč je namreč v zelenem gozdu z udarcem palice zmotil dve veliki kači, ki sta se parili; iz moškega se je — čudo prečudno — spremenil v žensko in tako preživel sedem jeseni. V osmi je znova zagledal isti kači in dejal: »Če ima udarec po vaju tolikšno moč, da tistemu, ki ga zada, spremeni usodo v njeno nasprotje, vaju bom udaril tudi zdaj.« Ko je udaril isti kači, se mu je povrnila prejšnja podoba, ki jo je imel ob rojstvu.
Ko sta ga torej izbrala za razsodnika v šaljivem sporu, je pritrdil Jupitrovim besedam. Saturnova hči pa se je, pravijo, razsrdila bolj, kot je bilo prav in kot je zaslužila zadeva, ter oči svojega razsodnika obsodila na večno noč. Toda vsemogočni oče — saj noben bog ne sme razveljaviti dejanja drugega boga — mu je v zameno za odvzeti vid dal dar spoznavanja prihodnosti in s to častjo omilil kazen.
Izvirnik
Source ID: ovid_metamorphoses_story_021 Citation: Ovid, Metamorphoses 3.316-3.338 Original language: Latin Source: PerseusDL canonical-latinLit Source URL: https://github.com/PerseusDL/canonical-latinLit/blob/master/data/phi0959/phi006/phi0959.phi006.perseus-lat2.xml Segmentation certainty: medium 316: Dumque ea per terras fatali lege geruntur 317: tutaque bis geniti sunt incunabula Bacchi, 318: forte Iovem memorant, diffusum nectare, curas 319: seposuisse graves vacuumque agitasse remissos 320: cum Iunone iocos et “maior vestra profecto est, 321: quam quae contingit maribus” dixisse “voluptas.”
322: Illa negat. Placuit quae sit sententia docti 323: quaerere Tiresiae: venus huic erat utraque nota. 324: Nam duo magnorum viridi coeuntia silva 325: corpora serpentum baculi violaverat ictu; 326: deque viro factus (mirabile) femina septem 327: egerat autumnos. Octavo rursus eosdem 328: vidit, et “est vestrae si tanta potentia plagae” 329: dixit “ut auctoris sortem in contraria mutet, 330: nunc quoque vos feriam.” Percussis anguibus isdem 331: forma prior rediit genetivaque venit imago.
332: Arbiter hic igitur sumptus de lite iocosa 333: dicta Iovis firmat. Gravius Saturnia iusto 334: nec pro materia fertur doluisse, suique 335: iudicis aeterna damnavit lumina nocte. 336: At pater omnipotens (neque enim licet inrita cuiquam 337: facta dei fecisse deo) pro lumine adempto 338: scire futura dedit, poenamque levavit honore.
