Prevod

Izvirni jezik: latinščina Vir: PerseusDL canonical-latinLit Zanesljivost razčlenitve: srednja Medtem ko se je vse to na zemlji godilo po zakonu usode in je bila zibelka dvakrat rojenega Bakha na varnem, je Jupiter, kot pripovedujejo, nekoč, razvedren od nektarja, odložil težke skrbi in se brezskrbno predajal sproščenim šalam z Junono ter dejal: »Vaš užitek je gotovo večji od tistega, ki ga občutimo moški.« Ona je to zanikala. Sklenila sta vprašati za mnenje učenega Tirezija: ta je poznal ljubezen z obeh strani.

Nekoč je namreč v zelenem gozdu z udarcem palice zmotil dve veliki kači, ki sta se parili; iz moškega se je — čudo prečudno — spremenil v žensko in tako preživel sedem jeseni. V osmi je znova zagledal isti kači in dejal: »Če ima udarec po vaju tolikšno moč, da tistemu, ki ga zada, spremeni usodo v njeno nasprotje, vaju bom udaril tudi zdaj.« Ko je udaril isti kači, se mu je povrnila prejšnja podoba, ki jo je imel ob rojstvu.

Ko sta ga torej izbrala za razsodnika v šaljivem sporu, je pritrdil Jupitrovim besedam. Saturnova hči pa se je, pravijo, razsrdila bolj, kot je bilo prav in kot je zaslužila zadeva, ter oči svojega razsodnika obsodila na večno noč. Toda vsemogočni oče — saj noben bog ne sme razveljaviti dejanja drugega boga — mu je v zameno za odvzeti vid dal dar spoznavanja prihodnosti in s to častjo omilil kazen.