Prevod

Pripovedujejo tudi, da je neki menjalec denarja nosil mošnjo, polno zlata. Ko je šel mimo tatov, je eden izmed prebrisanih malopridnežev rekel: »Jaz znam vzeti to mošnjo.« Vprašali so ga: »Kako boš to storil?« Odvrnil je: »Glejte.« Nato mu je sledil do doma. Menjalec je vstopil in vrgel mošnjo na klop. Ker ga je tiščalo na vodo, je šel v stranišče, da bi si olajšal, in rekel služabnici: »Prinesi mi vrč vode.« Služabnica je vzela vrč in mu sledila v stranišče, vrata pa pustila odprta. Tat je vstopil, vzel mošnjo, odšel k svojim tovarišem in jim povedal, kaj se je zgodilo. Tedaj je Šeherezado dohitelo jutro in utihnila je s pripovedjo, ki ji je bila dovoljena.

Ko pa je nastopila 345. noč

je rekla: Izvedela sem, o srečni kralj, da je tat vzel mošnjo, odšel k svojim tovarišem in jim povedal, kaj se mu je pripetilo z menjalcem in služabnico. Rekli so mu: »Pri Bogu, to, kar si storil, je prava mojstrovina in tega ne zmore vsak. Toda menjalec bo zdaj prišel iz stranišča in ne bo našel mošnje, zato bo služabnico pretepel in jo hudo mučil. Tako nisi storil ničesar, za kar bi si zaslužil pohvalo. Če si res tako spreten, jo reši tepeža in muk.« Odvrnil jim je: »Če bo vzvišeni Bog dal, bom rešil služabnico in obdržal mošnjo.« Nato se je tat vrnil k menjalčevi hiši in ugotovil, da ta zaradi mošnje kaznuje služabnico. Potrkal je na vrata in menjalec je vprašal: »Kdo je?« Odgovoril je: »Sluga tvojega soseda iz pokritega bazarja.« Menjalec je stopil k njemu in ga vprašal: »Kaj želiš?« Tat mu je rekel: »Moj gospodar te pozdravlja in ti sporoča: Povsem si se spremenil! Kako moreš takšno mošnjo vreči pred vrata trgovine, oditi in jo pustiti tam? Če bi jo našel kak tujec, bi jo vzel in odnesel. Ko je moj gospodar ne bi opazil in spravil, bi jo izgubil.« Nato je potegnil mošnjo na dan in mu jo pokazal. Ko jo je menjalec zagledal, je rekel: »To je prav moja mošnja!« Iztegnil je roko, da bi jo vzel, tat pa mu je rekel: »Pri Bogu, ne dam ti je, dokler mojemu gospodarju ne napišeš potrdila, da si jo prejel od mene. Bojim se namreč, da mi ne bo verjel, da si jo vzel in prejel, če mi ne napišeš potrdila in ga zapečatiš s svojim pečatom.« Menjalec je šel v hišo, da bi mu, kakor je zahteval, napisal potrdilo o prejemu mošnje. Tat pa je z mošnjo odšel svojo pot in služabnica je bila rešena muk.