Prevod

(Napadati mrtve pisce, živih pa ne, ni le strahopetnost, temveč tudi izdajstvo.) Strahopetci so in izdajalci nekateri kritiki, ki čakajo, da nesrečni pisci umrejo, in jih šele nato napadajo, saj bi jim živi odgovorili. 5 O tem mi je babica pripovedovala kratko zgodbico. Menda je nekega dne v samostan priletela Sova ... lažem, saj to ni moglo biti podnevi; 10 gotovo je bilo tedaj, ko je sonce že zdavnaj zašlo ... Skratka, na poti je našla svetilko ali laterno (kar je za to zgodbo vseeno). 15 Obrnila ji je hrbet in takole vzkliknila: »Svetilka, s kakšnim užitkom bi ti izpila olje, ko me le tvoja luč ne bi žalila! 20 A ker zdaj tega ne morem, saj tako močno goriš, bom, če te kdaj najdem ugasnjeno, premagala strah pred tabo in si pošteno napolnila trebuh.« 25 Čeprav me bodo kritiki, o katerih govorim, preklinjali, jim bom tu, da bi jih spravila v slabo voljo, še v drugi basni naslikala njihovo podobo. 30 Ko je torej neki Cunjar brskal po smetišču, sta lajala nanj (kakor rada počneta, kadar zavohata take ljudi) dva Cerberova sorodnika. 35 Pa jima je neki hrt dejal: »Pustita tega malopridneža, ki zna psu odreti kožo, kadar ga najde mrtvega, pred živim pa zbeži.« 40