Prevod

Zhou Chang je bil po naravi dobrosrčen in že od mladih nog nadvse vdan materi, s katero sta živela sama. Kadar je odšel od doma in ga je mati želela priklicati, se je ugriznila v roko; Chang je tedaj začutil bolečino v svoji roki in se vrnil. Uradnik, pristojen za upravne zadeve, temu ni verjel. Počakal je, da je Chang odšel na polje, nato pa materi naročil, naj se ugrizne v roko; Chang se je pri priči vrnil domov. V drugem letu obdobja Yuanchu je postal upravitelj Henana. Tisto poletje je deželo pestila huda suša in dolgotrajne molitve niso bile uslišane. Chang je dal ob obzidju Luoyanga zbrati posmrtne ostanke več kot deset tisoč ljudi, ki so umrli daleč od doma, ter zanje urediti skupno grobišče. Takoj zatem je padel obilen dež.