Prevod

Rekel je: Slišal sem, da je nekoč živel trgovec, ki je bil izbirčen pri jedi in pijači. Nekega dne je odpotoval v tuje kraje, in ko se je sprehajal po tamkajšnjih tržnicah, je zagledal starko z dvema hlebcema. Vprašal jo je: »Ali ju prodajaš?« Odgovorila mu je: »Da.« Z njo se je pogodil za kar najnižjo ceno, kupil oba hlebca, ju odnesel v svoje bivališče in še isti dan pojedel. Naslednje jutro se je vrnil na isti kraj in našel starko, ki je spet imela dva hlebca, ter ju znova kupil od nje. Tako je hodil k njej dvajset dni, potem pa je starka izginila. Povpraševal je po njej, vendar ni izvedel ničesar. Nekega dne jo je srečal na eni izmed mestnih ulic. Ustavil se je, jo pozdravil in vprašal, zakaj je ni bilo več in zakaj mu ni več prinašala hlebcev. Ko je starka slišala njegove besede, se je obotavljala z odgovorom, zato jo je rotil, naj mu pove, kaj se je zgodilo. Rekla mu je: »Gospod moj, poslušaj moj odgovor. Služila sem pri človeku, ki je imel na hrbtu razjedo. K njemu je prihajal zdravnik, ki je moko zmešal s prečiščenim maslom in jo položil na boleče mesto, kjer je ostala vso noč do jutra. Tedaj sem vzela tisto moko, iz nje naredila dva hlebca in ju prodala tebi ali komu drugemu. Zdaj pa je ta človek umrl in tako nimam več hlebcev.« Ko je trgovec slišal te besede, je vzkliknil: »Resnično, Bogu pripadamo in k njemu se vračamo! Ni moči ne sile razen pri Bogu, Najvišjem, Veličastnem!« Tedaj je Šeherezado dohitelo jutro in utihnila je s pripovedjo, ki ji je bila dovoljena.

Ko je nastopila 581. noč

je rekla: Slišala sem, o srečni kralj, da je trgovec, ko mu je starka povedala, od kod sta prihajala hlebca, vzkliknil: »Ni moči ne sile razen pri Bogu, Najvišjem, Veličastnem!« Trgovec je nato bruhal in bruhal, dokler ni zbolel. Obžaloval je svoje dejanje, a mu obžalovanje ni nič pomagalo.