Prevod

Nekoč, pred davnimi časi, je dvorni svetnik Sadayori dvoril Koshikibu no Naishi. Toda obiskoval jo je tudi tedanji regent. Nekega večera je regent prišel v njeno sobo in legel k njej, Sadayori pa očitno ni vedel zanj, saj je prišel in potrkal. Nekdo iz njenih sob mu je najbrž povedal, kako je s stvarjo, kajti obul si je čevlje in odšel. A ko se je oddaljil le za nekaj korakov, je nenadoma na ves glas začel recitirati sutro. Že po prvih dveh frazah je Koshikibu no Naishi napela ušesa, kakor da jo je glas zdramil, in mož, ki je ležal pri njej, se je začel čuditi. Glas je nato zvenel nekoliko bolj oddaljeno, vendar se Sadayori ni zares odpravil; ko je odrecitiral še štiri ali pet fraz, je Koshikibu zastokala »Uh!« in se zvrnila vznak. Mož, ki je ležal ob njej, je menda pozneje dejal: »Še nikoli mi ni bilo tako neznosno nerodno.«