Prevod

Na vrhu Red Banksa, dvanajst milj severno od Green Baya v Wisconsinu, na vzhodnem bregu in sto čevljev nad vodno gladino, stoji zemeljska utrdba, ki so jo tam našli prvi naseljenci, ko so prišli v te kraje. Zgradili so jo Sauki in Outagamiji, rod, ki je dolga leta vladal deželi ter s svojim bogastvom in močjo vzbujal zavist sosednjih plemen. Napočil je čas, kakor se je zgodilo skoraj vsaki skupini Indijancev, ko so temu rodu napovedali vojno, in sovražniki so jih napadli pod okriljem teme; njihovi kanuji so patruljirali ob bregu, glavnina vojske pa je sklenila obroč okoli utrdbe. Vse to so storili tako tiho, da jih je odkrila le ena oseba — Indijanka, ki je zavpila: »Vsi smo mrtvi!«

Ničesar ni bilo videti ali slišati, zato so jo ošteli, češ da z neumnimi sanjami vznemirja tabor; toda svit je razkril obroč oblegovalcev in ob sončnem vzhodu se je začela bitka, ki je trajala več dni. Branilci v zemeljski utrdbi so se včasih bojevali do gležnjev v krvi svojih tovarišev. Oblegovalcem je najbolj primanjkovalo vode, zato so v jezero spuščali lončene vrče, da bi jo zajeli, a sovražniki so prerezali vrvi, še preden so jih lahko potegnili nazaj, in jim posmehljivo klicali: »Pridite dol in pijte!« Večkrat so poskusili, vendar so jih ob vsakem izpadu odbili in nazadnje se je zdelo, da jim je usojeno popolno uničenje.

Ko je bilo najhuje, je eden izmed mladeničev, ki se je postil že deset dni — po indijanskem običaju, kadar so iskali božansko vodstvo —, takole nagovoril svoje tovariše: »Sinoči je ob meni stala postava mladeniča, oblečenega v belo, ki je dejal: ›Nekoč sem živel, potem sem umrl, zdaj pa živim večno. Zaupajte mi in rešil vas bom. Ne bojte se. Opolnoči bom vaše sovražnike pogreznil v spanec. Pogumno odidite in ušli boste.‹« Položaj je bil preveč obupan, da bi dvomili o kateri koli poti do svobode, in tisto noč so vsi razen peščice nejevernih zapustili utrdbo, medtem ko je sovražnik spal od izčrpanosti, ter se varno rešili. Ko so oblegovalci zjutraj ugotovili, da je utrdba skoraj zapuščena, so planili nad tistih nekaj, ki so ostali in obžalovali svojo nespamet, ter jih pobili z noži in sekirami, saj je bil njihov bes zaradi neuspelega obleganja neizmeren.