Razbojnik Hakamadare in Jasumasa

Besedilo

Razbojnik Hakamadare in Jasumasa

Nekoč je živel strašen razbojniški poglavar po imenu Hakamadare. Bilo je nekako v desetem mesecu in potreboval je obleko, zato je hodil naokrog in prežal na primernih krajih, da bi si priskrbel nekaj oblačil. Okoli polnoči, ko je že vse potihnilo in je luna medlo sijala skozi meglico, je zagledal moža, ki je bil očitno odet v več plasti oblačil. Hlačnice širokih hlač je imel privzdignjene in zataknjene za pas, vrh obleke pa je nosil nekaj podobnega svilenemu lovskemu ogrinjalu. Povsem sam je počasi stopal po poti in igral na piščal. »Glej ga, ta je gotovo prišel ven prav zato, da mi priskrbi obleko,« si je mislil Hakamadare in se pognal proti njemu, da bi ga slekel. Toda obšel ga je nenavaden strah. Dvesto ali tristo korakov mu je sledil, mož pa ni z ničimer pokazal, da bi sploh opazil zasledovalca. Le še naprej je igral na piščal. Hakamadare ga je sklenil preizkusiti in je z visokimi, glasnimi koraki planil proti njemu. Mož se je med igranjem ozrl in v njegovem pogledu je bilo nekaj, zaradi česar si Hakamadare ni upal nad njega, temveč je odskočil. Še večkrat je poskusil zdaj tako, zdaj drugače, a mož ni pokazal niti najmanjšega vznemirjenja. »Kakšen nenavaden človek!« si je mislil in mu sledil še več kot tisoč korakov. Naposled si je rekel: »Saj vendar ne morem kar odnehati!« Izvlekel je meč in planil nadenj. Tedaj je mož nehal igrati, se obrnil in vprašal: »Kdo pa si?« Hakamadaretu je ves pogum splahnel in, ves iz sebe, se je sesedel na tla. »Kakšen človek si?« ga je mož vprašal še enkrat. Hakamadare je čutil, da mu zdaj ne bi pustil uiti, tudi če bi poskusil zbežati, zato je odgovoril: »Razbojnik sem.« »Kako ti je ime?« je vprašal mož. »Pravijo mi Hakamadare,« je odvrnil. »Slišal sem že za nekoga s tem imenom. Nevaren in prav nenavaden tič si,« je rekel mož. »Pojdi z menoj.« Nato je spet zaigral na piščal kakor prej in odšel naprej. Po njegovem vedenju je Hakamadare sodil, da mu nikakor ne bi pustil pobegniti, zato mu je sledil, kakor da bi mu demon vzel dušo. Tako sta prišla do neke hiše. Ko je Hakamadare dognal, čigava je, se je izkazalo, da je mož Yasumasa, nekdanji upravitelj province Settsu. Povabil ga je v hišo, mu dal debelo, z bombažem podloženo oblačilo in rekel: »Kadar boš potreboval obleko, pridi in povej. Nikar se ne lotevaj ljudi, katerih narave ne poznaš, da si ne nakoplješ nesreče.« Ko so Hakamadareja pozneje prijeli, je pripovedoval: »Nikdar nisem videl česa tako osupljivega, srhljivega in strašnega. Takšen je bil ta izjemni mož.«