Waltey
Preobrazba Pierid v srake
Ovid, Metamorphoses 5.642-5.678
Ovidove preobrazbe · OvidO besedilu
Preobrazba Pierid v srake
- Vir
- Ovidove preobrazbe
- Avtor
- Ovid
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Latin
- Čas branja
- 2 min branja
- Obseg
- 2 strani
- Naslov izvirnika
- The Pierides Transformed
O izvirniku
Ovidove preobrazbe
Pesniški tok antičnih preobrazb, kjer bogovi, ljudje in narava stalno menjavajo obliko. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Ovidove preobrazbe v jeziku Latin.
Besedilo
Preobrazba Pierid v srake
Izvirni jezik: latinščina Vir: PerseusDL canonical-latinLit Zanesljivost razčlenitve: srednja Do tod je govorila Aretuza. Boginja rodovitnosti je dva zmaja vpregla v voz in jima z uzdami obrzdala gobca ter se popeljala po zraku med nebom in zemljo. Lahki voz je poslala v Tritonidino mesto k Triptolemu; naročila mu je, naj dano seme deloma poseje v neobdelano zemljo, deloma v tako, ki so jo po dolgem času spet obdelali.
Mladenič je že visoko preletel Evropo in azijsko deželo; zdaj se je obrnil proti skitskim obalam. Tam je kraljeval Link; mladenič je vstopil v kraljev dom. Ko so ga vprašali, od kod prihaja, kaj je namen njegove poti, kako mu je ime in kje je njegova domovina, je dejal: »Moja domovina so slavne Atene, ime mi je Triptolem. Nisem prišel z ladjo čez valove ne peš čez dežele: odprla se mi je pot skozi nebo.
Prinašam Cererine darove, ki bodo, posejani po prostranih poljih, dajali bogate žetve in blago hrano.« Barbara je obšla zavist; da bi sam veljal za darovalca tako velikega daru, ga je gostoljubno sprejel, nato pa ga je, ko ga je premagal spanec, napadel z mečem. Ko mu je skušal prebosti prsi, ga je Cerera spremenila v risa in mopsopijskemu mladeniču ukazala, naj znova požene sveto vprego skozi zrak.« Najstarejša med nami je končala svojo učeno pesem.
Nimfe pa so v en glas razglasile zmago boginj, ki prebivajo na Helikonu. Ko so poraženke začele sipati žaljivke, je dejala: »Ker vam ni dovolj, da ste si s tekmovanjem zaslužile kazen, temveč svoji krivdi dodajate še zmerjanje, in ker nam ni dano, da bi to potrpežljivo prenašale, vas bomo kaznovale in sledile, kamor nas kliče jeza.« Ematide se smejijo in prezirajo grozeče besede; ko pa skušajo spregovoriti in z glasnim vpitjem predrzno dvigniti roke, zagledajo, kako jim iz nohtov poganja perje in jim prekriva roke; druga na drugi vidijo, kako se usta zraščajo v trd kljun in kako nove ptice prihajajo v gozdove.
Ko se hočejo biti po prsih, jih zamahi rok dvignejo in obvisijo v zraku, srake, gozdne zmerljivke. Še zdaj je v teh pticah ostala nekdanja zgovornost, hripava klepetavost in neizmerna sla po govorjenju.«
Izvirnik
The Pierides Transformed
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
Source ID: ovid_metamorphoses_story_038 Citation: Ovid, Metamorphoses 5.642-5.678 Original language: Latin Source: PerseusDL canonical-latinLit Source URL: https://github.com/PerseusDL/canonical-latinLit/blob/master/data/phi0959/phi006/phi0959.phi006.perseus-lat2.xml Segmentation certainty: medium 642: Hac Arethusa tenus. Geminos dea fertilis angues 643: curribus admovit frenisque coercuit ora 644: et medium caeli terraeque per aera vecta est 645: atque levem currum Tritonida misit in urbem 646: Triptolemo; partimque rudi data semina iussit 647: spargere humo, partim post tempora longa recultae.
648: Iam super Europen sublimis et Asida terram 649: vectus erat iuvenis; Scythicas advertitur oras. 650: Rex ibi Lyncus erat: regis subit ille penates. 651: Qua veniat, causamque viae nomenque rogatus 652: et patriam, “patria est clarae mihi” dixit “Athenae, 653: Triptolemus nomen. Veni nec puppe per undas, 654: nec pede per terras: patuit mihi pervius aether. 655: Dona fero Cereris latos quae sparsa per agros 656: frugiferas messes alimentaque mitia reddant.”
657: Barbarus invidit; tantique ut muneris auctor 658: ipse sit, hospitio recipit somnoque gravatum 659: adgreditur ferro. Conantem figere pectus 660: lynca Ceres fecit rursusque per aera iussit 661: Mopsopium iuvenem sacros agitare iugales.” 662: Finierat doctos e nobis maxima cantus. 663: At nymphae vicisse deas Helicona colentes 664: concordi dixere sono. Convicia victae 665: cum iacerent, “quoniam” dixit “certamine vobis 666: supplicium meruisse parum est maledictaque culpae 667: additis et non est patientia libera nobis, 668: ibimus in poenas et, qua vocat ira, sequemur.”
669: Rident Emathides spernuntque minantia verba: 670: conataeque loqui et magno clamore protervas 671: intentare manus, pennas exire per ungues 672: adspexere suos, operiri bracchia plumis; 673: alteraque alterius rigido concrescere rostro 674: ora videt volucresque novas accedere silvis. 675: Dumque volunt plangi, per bracchia mota levatae 676: aere pendebant, nemorum convicia, picae.
677: Nunc quoque in alitibus facundia prisca remansit 678: raucaque garrulitas studiumque inmane loquendi.”
Nadaljuj z branjem
