Waltey

Waltey

Prebrisana žena

Tunisische Märchen und Gedichte · Hans Stumme
Kupi e-knjigo Kupi tiskano izdajo

O besedilu

Prebrisana žena

Vir
Tunisische Märchen und Gedichte
Avtor
Hans Stumme
Jezik branja
Slovenščina
Jezik izvirnika
Tunisian Arabic in Latin transcription
Čas branja
2 min branja
Obseg
1 stran
Naslov izvirnika
012 Elxâd' eddûnîjâ

O izvirniku

Tunisische Märchen und Gedichte

Tunizijske pripovedi v zgodovinskem latiničnem zapisu govorjenega arabskega jezika. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Tunisische Märchen und Gedichte v jeziku Tunisian Arabic in Latin transcription.

Besedilo

Prebrisana žena

Nekoč je neki Arabec dobil gosta. Zaklal mu je dve kokoši, da bi ju pripravili za obed. Žena ju je kuhala in tu in tam vzela iz lonca kak kos ter ga pojedla. Nazadnje je pojedla obe kokoši; ostal je le še vrat, ki ga je dala sinku. Deček je zajokal in rekel: »Daj mi še!« Udarila ga je in rekla: »Dovolj te grde, preklete razvade, ki te je je naučil oče!« Gost jo je slišal, se obrnil in vprašal: »Kakšna pa je ta razvada, ki ga je je naučil oče?« Odgovorila je: »Njegov oče ima navado, da gostu, ki pride k njemu, odreže ušesa, jih speče in da dečku, da jih poje.« Ko je gost to slišal, je pograbil copate in se potihem izmuznil ven. Ravno ko je odhajal iz hiše, se je gospodar vračal domov. Vprašal je: »Kaj pa je gostu, da je odšel?« Rekla mu je: »Grdo razvado ima: iz lonca mi je ukradel kokoši in pobegnil.« Arabec se je pognal za njim in vpil: »Eno mi daj 2, eno pa obdrži!« Bežeči mož mu je odgovarjal: »Če me ujameš, mi vzemi kar obe!« Ubežnik je pri tem mislil na svoji ušesi, gospodar

hiše pa na kokoši.

Izvirnik

012 Elxâd' eddûnîjâ

Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.

Fémma wâhed xárbi, 8äh dyf, dbählu dzâztîn bäs italjebuliúmlú.

elmrâ taíjeb fîhum, sâxa sâxa tiábit-tárf nimm tâkëlû. hátta ufâu

häkeddzäzät, mâ fdúl íllii xankûs, xatâtu lwúldlia. bkä lülíd, qâl

zîdnî. xatâtu dárba, qâlet ê, jizzi min hassánxa 'ddûnîj' elmësuma,

élli xallemliälek buk! smáx eddyf, tläffet, qâl äsniä 'lxaläma élli

xállemü bûh? qâlet bûb xándu 'brada, kïf izîh dyf, inahhîlu wudnîh

wiswîhum lilülíd, jâkulhum. kïf smáx eddyf häkelkilma, häz bälaxtü,

sraq ríihü 'hráz. hûa härez millbît umûl' elbîd-zêi. qâl âs byddyf

msä? qátlü sánxatu mâûma, htâ'fli eddzäzät mittánzra ubaráb. láhqü

'lxárbl, ixíijet bât uhîda 2 uhûd uhîda. wurrâzel, élli hâreb iqûl îlâ

Iháqtni, hûdlium litnîn; wurrâzel lï hâreb fïbâlu xalawudnîli, umûl'

elbît fïbâlu xadclzäzät.