Prevod

Ko je bil Li Shujian, poznejši upravitelj pokrajine Guiyang, še nižji uradnik, je imel doma psa, ki je hodil po zadnjih nogah kakor človek. Domači so rekli: »Treba ga je ubiti.« Shujian pa je odvrnil: »Tudi psi in konji se zgledujejo po plemenitih ljudeh. Pes vidi človeka hoditi in ga posnema. Kaj je v tem slabega?« Kmalu zatem je pes tekal naokrog s Shujianovim pokrivalom na glavi. Vsi doma so se silno prestrašili. Shujian je dejal: »Po nesreči je zadel ob vrvice pokrivala in se mu je zataknilo za glavo, nič drugega.« Potem je pes pred ognjiščem še vzdrževal ogenj. Domače je navdajala čedalje hujša tesnoba. Shujian je spet dejal: »Otroci in dekle so vsi na polju, pes pa pomaga skrbeti za ogenj. Še sreča, da nam ni treba nadlegovati sosedov. Kaj je v tem zlega?« Čez nekaj dni je pes nenadoma poginil. Nazadnje se ni zgodilo prav nič nenavadnega.