Kadmos in ustanovitev Teb

Besedilo

Kadmos in ustanovitev Teb

1. Ko je Kadmos pokopal umrlo Telefaso in so ga Tračani gostoljubno sprejeli, je odšel v Delfe povprašat o Evropi. Bog mu je naročil, naj se z Evropo ne ukvarja več, temveč naj si za vodnico vzame kravo in ustanovi mesto tam, kjer bo od utrujenosti legla. S tem orakljem se je odpravil skozi Fokido, nato pa v Pelagonovih čredah naletel na kravo in ji sledil. Krava je prehodila Beotijo in legla na kraju, kjer danes stojijo Tebe. Kadmos jo je hotel žrtvovati Ateni, zato je nekaj svojih spremljevalcev poslal po vodo k Aresovemu izviru. Toda izvir je stražil zmaj, za katerega so nekateri govorili, da je Aresov potomec, in ta je večino poslanih mož pokončal. Ogorčeni Kadmos je zmaja ubil in po Ateninem nasvetu posejal njegove zobe.

Iz posejanih zob so iz zemlje zrasli oboroženi možje, ki so jih imenovali Sparti, Posejani. Ti so se med seboj pobili: nekateri so se nehote zapletli v spor, drugi pa iz nevednosti.

Ferekid pa pravi, da je Kadmos, ko je zagledal oborožene može, ki so rasli iz zemlje, vanje metal kamenje. Ker so mislili, da jih obmetavajo drugi med njimi, so se spopadli. Preživelo jih je pet: Ehion, Udaj, Htonij, Hiperenor in Pelor.

2. Za uboj zmaja je moral Kadmos Aresu služiti eno večno leto; takšno leto je tedaj trajalo osem let. Po končani službi mu je Atena priskrbela kraljevsko oblast, Zevs pa mu je dal za ženo Harmonijo, hčer Afrodite in Aresa.

Vsi bogovi so zapustili nebo ter v Kadmeji gostili in s pesmijo slavili poroko. Kadmos je Harmoniji podaril peplos in ogrlico, ki jo je izdelal Hefajst. Nekateri pravijo, da je ogrlico Kadmosu dal Hefajst, Ferekid pa, da mu jo je dala Evropa, ki jo je sama prejela od Zevsa. Kadmosu so se rodile hčere Avtonoa, Ino, Semela in Agava ter sin Polidor. Ino se je poročila z Atamantom, Avtonoa z Aristajem, Agava pa z Ehionom.

3. Zevs se je zaljubil v Semelo in brez Herine vednosti spal z njo. Hera pa jo je prevarala: ko ji je Zevs obljubil, da bo izpolnil vsako njeno željo, ga je Semela prosila, naj pride k njej takšen, kakršen je prišel snubit Hero. Zevs ni mogel odreči, zato je prišel v njeno spalnico na vozu, ob bliskanju in grmenju, ter zalučal strelo. Semela je od groze umrla, Zevs pa je šestmesečnega otroka, ki ga je prezgodaj porodila, iztrgal iz ognja in si ga všil v stegno. Po Semelini smrti so druge Kadmosove hčere razširile govorico, da je Semela spala z nekim smrtnikom in po krivem trdila, da je bil Zevs, zato jo je zadela strela. Ko je prišel pravi čas, je Zevs razparal šive, rodil Dioniza in ga izročil Hermesu.

Hermes ga je odnesel k Ino in Atamantu ter ju pregovoril, naj ga vzgajata kot deklico. Ogorčena Hera jima je poslala blaznost. Atamant je svojega starejšega sina Learha lovil kakor jelena in ga ubil, Ino pa je Melikerta vrgla v razbeljen kotel, nato vzela mrtvega otroka v naročje in se z njim pognala v morske globine. Njo so pomorščaki poimenovali Levkotea, otroka pa Palajmon, saj pomagata tistim, ki jih na morju ujame neurje. V Melikertovo čast je Sizif ustanovil istmijske igre. Zevs pa je Dioniza spremenil v kozlička in ga tako skril pred Herino jezo. Hermes ga je vzel in odnesel k nimfam, ki so prebivale v Nisi v Aziji; te je Zevs pozneje postavil med zvezde in jih imenoval Hijade.

4. Avtonoi in Aristaju se je rodil sin Aktajon. Vzgojil ga je Hiron in ga izučil za lovca, pozneje pa so ga na Kitajronu požrli njegovi lastni psi. Tako je umrl, kakor pravi Akuzilaj, zaradi Zevsove jeze, ker je snubil Semelo, po pripovedi večine pa zato, ker je videl Artemido med kopanjem. Pravijo, da ga je boginja pri priči spremenila v jelena in petdesetim psom, ki so ga spremljali, poslala besnost; ti so ga požrli, ne da bi ga prepoznali.

Po Aktajonovi smrti so psi iskali svojega gospodarja in žalostno tulili. Med iskanjem so prišli do Hironove votline. Hiron je izdelal Aktajonovo podobo in s tem pomiril njihovo žalost. Imena Aktajonovih psov iz naslednjih verzov: tako so zdaj njegovo lepo telo obstopili kakor telo zveri in si ga razdelili močni psi. V bližini † prva Arkena. Za njo krepki mladiči, Linkej in Balij, sloveč po urnih nogah, ter Amarint. — In vse te je po imenih naštel po vrsti; tedaj je Aktajon umrl po Zevsovi volji. Prvi so namreč pili temno kri svojega gospodarja Spart, Omarg in Borej, ki naglo teče po poti. Ti so prvi jedli Aktajonovo meso in lokali njegovo kri. Za njimi so se željno pognali še vsi drugi. — da bi bilo ljudem zdravilo za hude bolečine.