Prevod

Yan Qing iz Kuaijija je bil vešč vedeževanja. Njegov rojak Wei Xu se je nameraval odpraviti na vzhod. Ker je bilo leto lakote in je mrgolelo roparjev, je prosil Qinga, naj mu prerokuje. Qing je dejal: »Nikakor ne smete na vzhod. Zagotovo vas bo doletelo hudo nasilje, vendar ne od roparjev.« Xu mu ni verjel. Qing je rekel: »Če vas že nič ne more ustaviti, bi bilo dobro nesrečo vsaj obredno odvrniti. Pri vdovi, ki živi zunaj zahodnega mestnega obzidja, poiščite belega psa samca in ga privežite na premec čolna.« Iskali so ga, a dobili le lisastega psa, belega pa ne. Qing je dejal: »Tudi lisasti bo zadostoval. Škoda le, da ni povsem bel. Zato bo ostalo še nekaj zlega, a prizadelo bo le domače živali. Drugih skrbi vam ni treba imeti.« Ko je bil Xu na pol poti, je pes nenadoma začel obupano cviliti, kakor da bi ga kdo pretepal. Ko so pogledali k njemu, je bil že mrtev; izbljuval je več kot mero črne krvi. Tisti večer je na Xujevem podeželskem posestvu brez vidnega vzroka poginilo več belih gosi. Xujeva družina je ostala nepoškodovana.